(1) Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

1. tarifni razred: enostavna dela – končana osnovnošolska obveznost
2. tarifni razred: manj zahtevna dela – osnovna šola in krajše dodatno izobraževanje
3. tarifni razred: srednje zahtevna dela – dve leti poklicnega izobraževanja
4. tarifni razred: zahtevna dela – dve leti in pol poklicnega ali strokovnega izobraževanja, končana poklicna šola
5. tarifni razred: bolj zahtevna dela – končana srednja šola ali poklicna šola in mojstrski ali poslovodski izpit

VI/0. tarifni razred: zelo zahtevna dela – višja strokovna izobrazba do dve leti

VI/I. tarifni razred: zelo zahtevna dela – zahtevana višješolska izobrazba – diploma prve stopnje v univerzitetnem programu

VII/0. tarifni razred: visoko zahtevna dela – končana visoka strokovna šola

VII/1. tarifni razred: visoko zahtevna dela – končana univerzitetna izobrazba ali specializacija po visoki strokovni izobrazbi

8. tarifni razred: najbolj zahtevna dela – magisterij ali specializacija po univerzitetni izobrazbi, zahtevna vodstvena dela
9. tarifni razred: izredno pomembna, najbolj zahtevna dela – doktorat znanosti, zahtevna vodilna dela.

(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ ali od njega pooblaščena oseba v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.

(3) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev pridobiti mnenje sindikatov.