Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, člane podpisnikov te pogodbe, ki opravljajo dejavnost na pridobiten način in jih je pooblaščeni upravljalec poslovnega registra po Standardni klasifikaciji dejavnosti razvrstil v področje dejavnosti DG 24 »Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken« ali DH 25 »Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas.

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2) Za poslovodne delavce in vodilne delavce ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je s pogodbo o zaposlitvi med delodajalci in takšno osebo drugače določeno.

(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju na podlagi posebne pogodbe, razen če je z akti delodajalca določen ugodnejši obseg pravic.

(4) Določbe te kolektivne pogodbe o delovnem času veljajo tudi za delavce, ki pri delodajalcih opravljajo delo po določbah Zakona o delovnih razmerjih (zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu).

Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

(1) V kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delodajalec« in delavec«, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in za moške.

(2) Izraz »poslovodni organ« pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.

(3) Izraz »poslovodni delavec« pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.

(4) Izraz »vodilni delavec« pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, zadružnimi pravili, statutom ali sistemizacijo delovnih mest.

(5) Akt o sistemizaciji delovnih mest je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta, pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu in opis del in nalog posameznega delovnega mesta.

(6) Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.

Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe in tarifne priloge k tej kolektivni pogodbi so obvezni enotni minimalni standardi za delodajalce, opredeljene v 2. členu te pogodbe, razen pod pogoji in v primerih, ko ta kolektivna pogodba določa drugače.

(1) Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

1. tarifni razred: enostavna dela – končana osnovnošolska obveznost
2. tarifni razred: manj zahtevna dela – osnovna šola in krajše dodatno izobraževanje
3. tarifni razred: srednje zahtevna dela – dve leti poklicnega izobraževanja
4. tarifni razred: zahtevna dela – dve leti in pol poklicnega ali strokovnega izobraževanja, končana poklicna šola
5. tarifni razred: bolj zahtevna dela – končana srednja šola ali poklicna šola in mojstrski ali poslovodski izpit

VI/0. tarifni razred: zelo zahtevna dela – višja strokovna izobrazba do dve leti

VI/I. tarifni razred: zelo zahtevna dela – zahtevana višješolska izobrazba – diploma prve stopnje v univerzitetnem programu

VII/0. tarifni razred: visoko zahtevna dela – končana visoka strokovna šola

VII/1. tarifni razred: visoko zahtevna dela – končana univerzitetna izobrazba ali specializacija po visoki strokovni izobrazbi

8. tarifni razred: najbolj zahtevna dela – magisterij ali specializacija po univerzitetni izobrazbi, zahtevna vodstvena dela
9. tarifni razred: izredno pomembna, najbolj zahtevna dela – doktorat znanosti, zahtevna vodilna dela.

(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ ali od njega pooblaščena oseba v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.

(3) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev pridobiti mnenje sindikatov.

Tipična delovna mesta po tarifnih razredih so:

1. tarifni razred

Delovna mesta, sestavljena iz različnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi.

Za opravljanje teh del je potrebno minimalno znanje. Težišče je v pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih vrstah del in delovnih nalog.

2. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo manj zahtevna dela v proizvodnji, opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj zahtevnih del pri strojih in napravah, ipd.

Za to raven zahtevnosti je praviloma potrebna osnovnošolska izobrazba z dodatnim programom specifičnega izobraževanja ali usposabljanja (krajši eno- ali večmesečni tečaji).

3. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju – delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri opravljanju dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam rešuje nastale probleme.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva dvoletni verificirani program poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

Kemijski, farmacevtski in gumarski poklici za III. zahtevnostno stopnjo se ne pridobijo v rednem izobraževanju.

4. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevna in raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških procesov, v kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter administrativna dela. Na teh delovnih mestih se zahteva poklicno praktično in teoretično znanje o laboratorijskem delu, uravnavanju delovanja procesnih naprav, predelavi umetnih materialov ipd. ter v večji meri samostojno reševanje konkretnih manjših problemov.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

22. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevnejša raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v pripravi dela, storitvena dela, tehnično-administrativna dela, dela, vezana na poslovne funkcije, vodenje obratov, izmen itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno strokovno znanje določene usmeritve ter znanje s področja organizacije dela in varnosti in zdravja pri delu.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva:

• 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali
• 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.

VI/0. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva višja strokovna izobrazba do dve leti.

VI/1. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva višja strokovna izobrazba.

VII/0. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva visoka strokovna izobrazba.

VII/1. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva visoka univerzitetna strokovna izobrazba.

8. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela pri pripravi, analitičnem proučevanju, raziskovanju proizvodnje, poslovnih in podobnih procesov. Visoko zahtevna dela v zvezi z znanstvenimi raziskavami, oblikovanje novih teoretičnih in praktičnih rešitev, spremljanje, oblikovanje in prenos sistema kompleksnih informacij, ipd.

Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.

9. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo visoko zahtevna, samostojna svetovalna znanstveno-raziskovalna dela.

Teoretično in praktično znanje in sposobnosti, ki omogočajo nova dognanja na posebno zahtevnih strokovnih področjih, načrtovanje in koordiniranje znanstvenih raziskovanj velikih gospodarskih in drugih delovnih sistemov, reševanje najzapletenejših problemov in oblikovanje modelov za prenos teh rešitev v prakso.

(1) Delodajalec – fizična oseba in zakoniti zastopnik delodajalca – pravne osebe lahko za odločanje o urejanju in izvajanju pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pooblasti tudi druge delavce (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni delavec).

(2) Delodajalec mora o pooblaščenih delavcih in obsegu pooblastil za vsakega izmed njih pisno obvestiti sindikate pri delodajalcu, delavce pa na način, ki je običajen pri delodajalcu (oglasne deske, glasilo, intranet in podobno).

(1) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:

• podatke o pogodbenih strankah, z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,
• datum nastopa dela; če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi,
• naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, za katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi, tarifni razred ter podatke, ki so osnova za izračun osnovne plače delavca (kot npr.: plačilni razred, zahtevnostna skupina …).
• kraj opravljanja dela; če ni navedenega točnega kraja, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,
• čas trajanja delovnega razmerja,
• določilo, ali gre za delovno razmerje s polnim ali s krajšim delovnim časom,
• določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
• znesek osnovne plače v nacionalni valuti, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter določila o morebitnih drugih plačilih,
• druge sestavine plače delavca, plačilna obdobja ter način izplačevanja,
• število dni letnega dopusta, ki pripada delavcu ob sklenitvi pogodbe in način določanja letnega dopusta,
• dolžino odpovednih rokov,
• ukrepe za varnost in zdravje delavcev,
• izobraževanje,
• navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in
• druge pravice in obveznosti, določene z zakonom.

(2) V pogodbi o zaposlitvi se glede vprašanj, navedenih v sedmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti alineji prvega odstavka, stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

(3) Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena ...).

(4) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti. Delodajalec mora omogočiti delavcu, da lahko pred podpisom pogodbe preveri njeno usklajenost in jo vrne v roku 8 dni od prejema.

(5) Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

(6) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

Če se delo na delovnem mestu, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, opravlja v organizacijskih enotah v različnih krajih, je lahko delavec v skladu s pogodbo o zaposlitvi napoten na delo v drug kraj, upoštevajoč omejitve, določene z določbo 30. člena te pogodbe.

(1) Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi hkrati za dve delovni mesti, če se delo na obeh delovnih mestih opravlja s krajšim delovnim časom in skupni delovni čas ne presega polnega delovnega časa, določenega z zakonom oziroma kolektivno pogodbo za posameznega delodajalca.

(2) Delavec lahko z delodajalcem sklene pogodbo o zaposlitvi hkrati za dve delovni mesti, če se na obeh delovnih mestih delo opravlja sezonsko, zaposlitev na obeh delovnih mestih pa delavcu zagotavlja zaposlitev za polni delovni čas za celo koledarsko leto.

V primeru priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano, delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto ali drugo delo za več kot dve leti, vendar ne več kot pet let.

Manjši delodajalec lahko sklepa pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi izven primerov, ki jih določa zakon kot dovoljen razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

S pogodbo o izobraževanju se lahko podrobneje opredelijo pravice in obveznosti delavca in delodajalca v zvezi z izobraževanjem.

(1) Odločitev o tem, ali bo izbrani kandidat opravljal poskusno delo, sprejme pooblaščeni delavec delodajalca na podlagi podatkov in ocene o usposobljenosti kandidata za delo na delovnem mestu. Poskusno delo se lahko uvede samo, če je navedeno v objavi prostega delovnega mesta.

(2) S pogodbo o zaposlitvi se določi čas trajanja in način spremljanja poskusnega dela.

(3) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec in je z njim dolžan seznaniti delavca ob nastopu dela.

(1) Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi prostega delovnega mesta.

(2) Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

• za dela I. do III. tarifnega razreda največ en mesec,
• za dela IV. tarifnega razreda največ dva meseca,
• za dela V. tarifnega razreda največ tri mesece,
• za dela VI., VII., VIII. in IX. tarifnega razreda največ šest mesecev.

(3) Poskusno delo se lahko v primeru začasne odsotnosti z dela podaljša, če je bila začasna odsotnost daljša od pet delovnih dni.

(4) Delodajalec čas poskusnega dela lahko skrajša, vendar ne pred potekom polovice poskusnega dela.

Poskusno delo delavca spremlja in ocenjuje delavec oziroma delavci, ki jih delodajalec določi za spremljanje poskusnega dela. Delavec oziroma delavci za spremljanje poskusnega dela morajo biti imenovani pred nastopom dela delavca, katerega poskusno delo bodo ocenjevali, delavec pa mora biti seznanjen, kdo ga bo ocenjeval.

(1) V primeru negativne ocene poskusnega dela lahko delodajalec odloči, da se delavcu izredno odpove pogodba o zaposlitvi.

(2) Delavcu mora biti pisna ocena njegovega poskusnega dela vročena najkasneje tri delovne dni pred potekom poskusnega dela.

(3) Postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi se izvede v skladu z zakonom in določbami te kolektivne pogodbe.

(1) Pripravnik je oseba, ki začne prvič po končanem izobraževanju opravljati dela, ustrezna vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe in v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki.

(2) Ni pripravnik, kdor je srednjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pridobil s študijem ob delu in bil v času študija zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu, za katerega se je zahtevala stopnja in smer strokovne izobrazbe, za katero se je izobraževal.

(3) Delodajalec lahko dodatno odloči, v katerih primerih pripravništvo ni potrebno.

(1) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače.

Pripravništvo lahko traja:

• za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
• za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
• za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(2) Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo, traja:

• za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe najmanj 14 dni,
• za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe najmanj 21 dni,
• za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša:

• za dela IV in V. stopnje strokovne izobrazbe največ za tri mesece,
• za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ štiri mesece,
• za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ šest mesecev.

(4) Pripravniku, ki je pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in s tem dokaže, da si je pridobil izkušnje, potrebne za samostojno delo v svoji stroki, lahko delodajalec ali od njega pooblaščeni delavec na mentorjev predlog skrajša pripravniško dobo, vendar ne za več kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

(5) Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica in stroke.

(1) Pripravnika vodi, usmerja, nadzira in ocenjuje mentor, ki ga določi delodajalec ali poslovodni organ ali od njega pooblaščena oseba. Mentor izdela program pripravništva, po katerem se pripravnik usposablja in z njim ob nastopu dela seznani pripravnika.

(2) Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik, vsaj tri leta delovnih izkušenj in mora poznati naloge, za katere se pripravništvo izvaja.

(1) Mentor je dolžan:

• skrbeti za izvajanje programa in izvedbo načrta pripravništva,
• uvajati pripravnika v delo,
• dajati pripravniku strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu,
• seznanjati pripravnika s pravilno uporabo delovnih sredstev in naprav ter ga seznanjati z delovnimi postopki,
• uvajati pripravnika v študij strokovne literature in delovne dokumentacije,
• sodelovati pri pripravniškem izpitu,
• podati pisno mnenje o pripravniku in pripravništvu.

(2) Pripravnik brez pozitivnega mnenja mentorja ne more opravljati pripravniškega izpita.

(1) Pred iztekom pripravniške dobe opravlja pripravnik pripravniški izpit, ki vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je usposabljal.

(2) Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in vsaj tri leta delovnih izkušenj.

(3) Če pri delodajalcu ni dovolj ustreznih strokovnjakov, lahko delodajalec za predsednika ali člana komisije za pripravniški izpit imenuje tudi druge strokovnjake s področja, s katerega se opravlja pripravniški izpit.

(4) Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

(1) Komisija za pripravniški izpit oceni pripravništvo z oceno, ki se glasi »opravil« – »ni opravil« in le-to sporoči pripravniku takoj po končanem izpitu.

(2) O poteku in rezultatu pripravniškega izpita sestavi komisija zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in oba člana komisije.

(1) Delodajalec pripravniku, ki prvič ne opravi pripravniškega izpita, lahko omogoči ponovitev opravljanja izpita v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva neuspešnega opravljanja dela izpita in ne daljši od 45 dni od dneva neuspešnega opravljanja dela izpita.

(2) Rok iz prejšnjega odstavka določi izpitna komisija takoj po neuspešno opravljenem izpitu.

(3) Če pripravnik pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom.

Šteje se, da pripravnik ni opravil pripravniškega izpita, če se brez opravičljivega razloga ne zglasi določenega dne k izpitu, ponovitvi izpita ali ponovitvi dela izpita oziroma neopravičeno odstopi od nadaljnjega opravljanja izpita.

(1) Na podlagi zapisnika komisije o pripravniškem izpitu se izda potrdilo o opravljenem pripravništvu, ki vsebuje:

• ime in priimek ter rojstne podatke pripravnika,
• dan opravljanja pripravniškega izpita,
• dan, mesec in leto izdaje potrdila,
• stroko oziroma delo in naloge, za katere je pripravnik opravil pripravniški izpit.

(2) Potrdilo podpišeta predsednik komisije za pripravniški izpit in pooblaščeni delavec delodajalca, izvod potrdila pa se vroči delavcu.

(1) Delavec je dolžan opravljati drugo delo v primerih:

• zmanjšanja ali povečanja obsega dela v organizacijski enoti,
• uvajanja nove ali izboljšave obstoječe tehnologije ali organizacije dela,
• nadomeščanja drugega delavca,
• nenadne okvare strojev (postrojenj) in drugih sredstev za delo na delovnem mestu,
• izvajanja ukrepov za varnost in zdravje pri delu,
• določenih s kolektivno pogodbo pri delodajalcu,
• za čas začasne dodelitve dela pri drugem delodajalcu v trajanju do 3 mesecev, na podlagi sporazuma med delodajalcema,
• v drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo potrebno nujno opraviti, da se prepreči nastanek škode.

(2) Delavec mora biti usposobljen za opravljanje drugega dela iz prejšnjega odstavka in mora biti seznanjen z ukrepi za varnost in zdravje na drugem delu.

(3) Delavec lahko opravlja drugo delo iz 1. odstavka tega člena neprekinjeno največ en mesec, skupaj v koledarskem letu pa največ tri mesece.

(4) Potrebe po opravljanju drugega dela opredeli delodajalec in o tem pisno obvesti delavca v roku, ki ga določa pogodba o zaposlitvi, najkasneje pa 1 dan pred datumom pričetka dela. V izjemnih in utemeljenih primerih delodajalec lahko odredi delo brez predhodnega pisnega obvestila, ki pa ga mora izdati takoj, ko je to mogoče.

(5) Za čas opravljanja drugega dela delavcu pripada plača, ki je zanj ugodnejša.

(6) Če delavec zaradi izrečenega varstvenega ali vzgojnega ukrepa ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, je za čas neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela dolžan opravljati tudi delo, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma znanju in zmožnostim. To drugo delo mora ustrezati njegovi zdravstveni zmožnosti. V tem primeru pripada delavcu plača za delo, ki ga dejansko opravlja.

(1) Delavca je mogoče napotiti na delo v drug kraj v primeru, da traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi tri ure ali manj.

(2) Delavke – matere in delavce – samohranilce z otrokom starim do tri leta, ter tiste delavce, ki negujejo težje zdravstveno ali razvojno prizadete otroke, je mogoče napotiti na delo v drug kraj le v primeru, da pot na delo in z dela traja do dve uri. Nega težje prizadetega otroka se izkazuje s predložitvijo potrdila pristojnega Centra za socialno delo.

(3) Na ravni delodajalca se lahko določijo tudi drugi primeri omejitev napotitve na delo v drug kraj.

(4) Delavec mora prejeti pisno obvestilo o napotitvi v drug kraj najmanj tri delovne dni pred napotitvijo.

(5) Delodajalec delavca brez njegovega soglasja ne sme napotiti na opravljanje dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi v drug kraj, če bi se mu po mnenju zdravnika specialista zaradi vožnje poslabšalo zdravstveno stanje.

(1) Delodajalec prenosnik delavca najmanj osem dni pred dejanskim dnem prevzema pisno obvesti o datumu začetka dela oziroma nadaljevanja delovnega razmerja pri delodajalcu prevzemniku.

(2) Delodajalec prevzemnik delavcu predlaga sklenitev aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim spremeni le naziv in sedež delodajalca v pogodbi o zaposlitvi, oziroma mu ponudi v podpis novo pogodbo o zaposlitvi.

(1) Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi s pisno odpovedjo in brez obrazložitve.

(2) Če s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem ni določen drugačen odpovedni rok, kadar odpoveduje pogodbo delavec, veljajo sledeči odpovedni roki:

• za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, razvrščeno v I., II. in III. tarifnem razredu, 30 dni,
• za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, razvrščeno v IV. in V. tarifnem razredu, 60 dni,
• za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, razvrščeno v VI. tarifnem razredu, 90 dni,
• za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, razvrščeno v VII, VIII. In IX. tarifnem razredu, 120 dni.

(3) Odpovedni rok, določen z 2. odstavkom tega člena, lahko delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi ali s posebnim pisnim sporazumom določita tudi drugače.

(1) Delodajalec je dolžan delavca o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pisno obvestiti najmanj 3 delovne dni pred odpovedjo.

(2) Pisno obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati napotilo, da ima delavec pravico zahtevati, da se z namero o odpovedi pogodbe o zaposlitvi seznani sindikat, katerega član je.

(3) Predstavnik sindikata ima pravico do vpogleda v dokumentacijo oziroma do seznanitve z razlogi, ki so podlaga za nameravano odpoved pogodbe o zaposlitvi.