Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo eno od naslednjih dejavnosti, določene s šifro Standardne klasifikacije dejavnosti:

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe.

(2) Za poslovodne osebe in prokuriste, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je tako določeno s pogodbo o zaposlitvi.

(3) Kolektivna pogodba velja tudi za dijake in študente na praktičnem usposabljanju v vsebini, ki je v kolektivni pogodbi posebej določena.

(1) Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

(2) Kolektivna pogodba začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po objavi.

(3) Kolektivna pogodba se lahko odpove z odpovednim rokom treh mesecev, ki začne teči naslednji dan po objavi odpovedi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pogodbena stranka o odpovedi obvesti drugo pogodbeno stranko s priporočenim pismom.

(4) Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj šest mesecev, če stranki ne določita drugače, še naprej uporabljajo določbe normativnega dela.

(1) Izraz »poslovodna oseba« se razume skladno z zakonom o gospodarskih družbah.

(2) »Sistemizacija delovnih mest« je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta ter vsebuje podroben opis dela in pogoje za opravljanje dela posameznega delovnega mesta.

(3) Za skupno delovno dobo se štejejo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil v delovnem razmerju doma ali v tujini oziroma pri opravljanju samostojne dejavnosti.

(4) Za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu se šteje:

• neprekinjena delovna doba pri zadnjem delodajalcu, razen za delavce, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga sezonskega dela,
• delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
• za prevzete delavce tudi delovna doba pri delodajalcu, od katerega so prevzeti,
• kadar iz razlogov na strani delodajalca pri družbah, ki so kapitalsko povezane z večinskim deležem, pride do zaposlitve delavca iz ene povezane družbe v drugo.

(5) Izraz »uredba« je skrajšana oblika zapisa vsakokrat veljavne uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ne glede na morebitno spremembo njenega naziva.

(1) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde za kolektivne pogodbe pri delodajalcih, razen v primerih in pogojih, ko je dogovorjeno odstopanje od teh standardov.

(2) Odstopanje od minimalnega standarda je dovoljeno na podlagi posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem. K temu pisnemu sporazumu mora dati soglasje reprezentativni sindikat na ravni države.

(3) Sporazum o odstopanju od minimalnih standardov je dopusten v vseh resnih krizah poslovanja, v katerih je mogoče s takšnim ukrepom preprečiti večjo škodo in ohraniti delovna mesta. Ukrep je časovno omejen.

Delovna mesta se skladno s KLASIUS razvrščajo v osem tarifnih razredov, glede na zahtevano stopnjo oziroma raven izobrazbe, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, kot sledi:

(1) Z delavcem, ki je izbran, se sklene pogodba o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz zakona o delovnih razmerjih lahko vsebuje tudi poskusno delo ali pripravništvo.

(2) Delodajalec mora delavca pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(3) Delodajalec kolektivne pogodbe in splošne akte hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne more odreči.

Poleg v zakonu določenih primerov se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene, če gre za:

• delo na določenem projektu,
• primer, ko se na prijavo za delovno mesto ni prijavil noben ustrezen kandidat,
• sklenitev pogodbe o zaposlitvi za čas pripravništva,
• delo v predstavništvih in hčerinskih družbah v tujini.

V primeru priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano, delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto ali drugo delo za več kot dve leti.

(1) Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi, v pogodbi o zaposlitvi ali v aktu o sistemizaciji. Ocena o poskusnem delu mora biti delavcu vročena v pisni obliki.

(2) Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta lahko znaša:

• za dela I. do III. tarifnega razreda največ 1 mesec,
• za dela IV. tarifnega razreda največ 2 meseca,
• za dela V. tarifnega razreda največ 3 mesece,
• za dela VI. tarifnega razreda največ 4 mesece,
• za dela VII., VIII. tarifnega razreda največ 6 mesecev.

(3) Način spremljanja poskusnega dela in oblikovanje ocene mora biti dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi.

(1) Kdor prvič začne opravljati delo lahko sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.

(2) Pripravnik je oseba, ki pri delodajalcu začne prvič po končanem izobraževanju opravljati dela, ustrezna vrsti in stopnji oziroma ravni njegove strokovne izobrazbe in v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takem obsegu, da bi samostojno opravljal delo v svoji stroki.

(1) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

• za dela IV. in V. stopnje oziroma ravni strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
• za dela VI. stopnje oziroma ravni strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
• za dela nad VI. stopnjo oziroma ravni strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(2) Pripravništvo se lahko podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje oziroma ravni strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje oziroma ravni najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo oziroma ravni najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja oziroma raven), štiri mesece (VI. stopnja oziroma raven), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo oziroma raven).

(4) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.

Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo oziroma raven strokovne izobrazbe kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj.

(1) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(2) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo oziroma raven strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

(3) Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe.

(1) Delavcu se lahko odredi drugo delo brez spremembe ali ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, če gre za:

• nadomeščanje začasno odsotnega delavca, vendar največ tri mesece,
• odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, za čas trajanja odpovednega roka, pod pogojem, da je to drugo delovno mesto v istem ali največ enem nižjem tarifnem razredu,
• delavca, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, na drugo ustrezno delo in je takšna možnost opredeljena v pogodbi o zaposlitvi,
• za delavca, ki začasno ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje dela,
• če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda,
• ob nenadnih okvarah delovnih naprav, ki so bistvenega pomena za kontinuiran proizvodni proces.

(2) O obstoju pogojev iz prvega odstavka tega člena in o smotrnosti odreditve dela odloča delodajalec.

(3) Delavec je dolžan opravljati drugo delo dokler obstajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena.

(4) V primeru odreditve drugega dela ima delavec pravico do plače, ki je zanj ugodnejša.

(5) Če je delavcu izrečen varstveni ali vzgojni ukrep ali če dela ne sme opravljati iz zdravstvenih razlogov, je dolžan opravljati tudi drugo delo, za katerega se zahteva enaka ali nižja strokovna izobrazba oziroma znanje in zmožnosti, kot jih ima delavec.

(1) Delavec je napoten na delo v drug kraj pod pogoji, ki jih delodajalec in delavec določita v pogodbi o zaposlitvi.

(2) Drug kraj je lahko oddaljen največ 120 km od delavčevega bivališča, pot na delo in z dela pa v nobenem primeru ne sme trajati več kot tri ure in pol.

(1) Delodajalec lahko začne postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno oziroma ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakonom in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona.

(2) Nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov mora zajemati obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu. Po zaključku tega obdobja delodajalec sprejme pisno oceno delavčevega dela. V primeru, da delodajalec sprejeme negativno oceno, mora delavcu pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, omogočiti zagovor v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(3) Če delavec tako zahteva, mora delodajalec na razgovor iz prvega in drugega odstavka tega člena povabiti sindikat, katerega član je delavec.

(4) Delavec ima pred razgovorom iz prvega in drugega odstavka tega člena pravico pogledati dokumentacijo, ki se nanaša na ta postopek.

(5) V čas trajanja postopka iz drugega odstavka tega člena se ne sme šteti časa upravičenih odsotnosti delavca (letni dopust, odsotnost zaradi bolezni ipd.).

(6) Delodajalec delavcu ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če pred tem ni izpeljal postopka po tem členu.

(1) V primeru spremembe delodajalca v skladu z zakonom o delovnih razmerjih mora delodajalec prenosnik najmanj 8 dni pred dejanskim prehodom delavca k delodajalcu – prevzemniku oziroma pričetkom opravljanja dela pri delodajalcu prevzemniku delavcu vročiti pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati naziv in sedež delodajalca prevzemnika, kraj in pričetek opravljanja dela ter opozorilo, da bo lahko delodajalec prenosnik delavcu izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, če bo odklonil prehod in dejansko opravljanje dela.

(2) Delodajalec prevzemnik mora delavcu najkasneje na dan pričetka opravljanja dela izročiti pisni aneks k pogodbi o zaposlitvi ali pogodbo o zaposlitvi, ki morata vsebovati najmanj enake pogodbene pravice iz delovnega razmerja, ki jih je imel delavec na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku.

(1) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo prek polnega delovnega časa – nadurno delo, če dela ni mogoče opraviti s prerazporeditvijo delovnega časa in drugimi organizacijskimi ukrepi.

(2) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati nadurno delo poleg primerov, navedenih v zakonu, tudi v naslednjih primerih:

• da se opravi delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije, strojelomov, ali drugih zastojev, ki jih ni bilo mogoče predvideti,
• da se opravi delo, ki ga je nujno potrebno zaradi posebnosti kmetijske in živilsko predelovalne dejavnosti (pokvarljivo blago, nepredvidene vremenske razmere itd.),
• da se opravi delo za izpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti, ki jih ni bilo mogoče načrtovati,
• nadomeščanje nepričakovano odsotnega delavca.

Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela ali potrebe uporabnikov, se upošteva poln delovni čas kot povprečna obveznost v obdobju 12 mesecev.