(1) Delodajalec in delavec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za pripravništvo v skladu z zakonom.

(2) Pripravnik je, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in ravni svoje strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za sa­mostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.

(3) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače, in sicer:

• za dela IV. in V. tarifnega razreda največ šest mesecev,
• za dela VI. in višjega tarifnega razreda največ dvanajst mesecev.

(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj:

• enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto, za katero se usposablja pripravnik in tri leta delovnih izkušenj, ali
• ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela, in najmanj pet let delovnih izkušenj.

(5) Mentor je dolžan:

• pripravniku ob nastopu pripravništva izročiti program pripravništva, ki mora vsebovati tudi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva,
• skrbeti za izvajanje programa in izvedbo načrta pripravništva,
• uvajati pripravnika v delo,
• dajati pripravniku strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu,
• seznanjati pripravnika s pravilno uporabo delovnih sredstev in naprav ter ga seznanjati z delovnimi postopki,
• podati pisno mnenje o pripravniku in pripravništvu.

(6) Pripravništvo se zaključi s pripravniškim izpitom. Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Na podlagi zapisnika o pripravniškem izpitu se izda potrdilo o opravljenem pripravništvu.

(7) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se lahko pripravniška doba na predlog mentorja sorazmerno skrajša.