Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki poslujejo na pridobiten način in kot glavno dejavnost opravljajo eno od navedenih dejavnostih po standardni klasifikaciji dejavnosti:

   C 25.110 –proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih
             delov
   C 25.120 –proizvodnja kovinskega stavbnega pohištva
   C 25.210 –proizvodnja radiatorjev in kotlov za centralno
             ogrevanje
   C 25.290 –proizvodnja drugih kovinskih rezervoarjev,
             cistern
   C 25.300 –proizvodnja parnih kotlov, razen kotlov za
             centralno ogrevanje
   C 25.400 –proizvodnja orožja in streliva
   C 25.611 –prekrivanje kovin s kovino
   C 25.619 –druga površinska in toplotna obdelava kovin
   C 25.620 –mehanska obdelava kovin
   C 25.710 –proizvodnja rezil in jedilnega pribora
   C 25.720 –proizvodnja ključavnic, okovja
   C 25.731 –proizvodnja ročnega orodja
   C 25.732 –proizvodnja orodja za stroje
   C 25.910 –proizvodnja jeklenih bobnov, sodov in podobnih
             posod
   C 25.920 –proizvodnja lahke kovinske embalaže
   C 25.930 –proizvodnja izdelkov iz žice, verig in vzmeti
   C 25.940 –proizvodnja vijačnega materiala, vezi
   C 25.990 –proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih
             izdelkov
   C 27.520 –proizvodnja neelektričnih gospodinjskih naprav
   C 28.110 –proizvodnja motorjev in turbin, razen za letala
             in motorna vozila
   C 28.120 –proizvodnja naprav za fluidno tehniko
   C 28.130 –proizvodnja črpalk in kompresorjev
   C 28.140 –proizvodnja pip in ventilov
   C 28.150 –proizvodnja ležajev, zobnikov in elementov za
             mehanski prenos energije
   C 28.210 –proizvodnja peči in gorilnikov
   C 28.220 –proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav
   C 28.230 –proizvodnja pisarniških strojev in naprav (razen
             računalnikov in perifernih naprav)
   C 28.240 –proizvodnja ročnih strojev in naprav
   C 28.250 –proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav,
             razen za gospodinjstva
   C 28.290 –proizvodnja drugih strojev in naprav za splošne
             namene
   C 28.300 –proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev
   C 28.410 –proizvodnja strojev za oblikovanje in obdelavo
             kovin
   C 28.490 –proizvodnja drugih obdelovalnih strojev
   C 28.910 –proizvodnja metalurških strojev
   C 28.920 –proizvodnja rudarskih in gradbenih strojev
   C 28.930 –proizvodnja strojev za živilsko in tobačno
             industrijo
   C 28.940 –proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in
             usnjarsko industrijo
   C 28.950 –proizvodnja strojev za industrijo papirja in
             kartona
   C 28.960 –proizvodnja strojev za plastiko in gumo
   C 28.990 –proizvodnja strojev za druge posebne namene
   C 29.100 –proizvodnja motornih vozil
   C 29.200 –proizvodnja karoserij za vozila: proizvodnja
             prikolic, polprikolic
   C 29.320 –proizvodnja drugih delov in opreme za motorna
             vozila in njihove motorje
   C 30.110 –gradnja ladij in plavajočih konstrukcij
   C 30.120 –proizvodnja čolnov za razvedrilo in šport
   C 30.200 –proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil
   C 30.300 –proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil
   C 30.400 –proizvodnja bojnih vozil
   C 30.910 –proizvodnja motornih koles
   C 30.920 –proizvodnja koles in invalidskih vozičkov
   C 30.990 –proizvodnja drugih vozil
   C 33.110 –popravila kovinskih izdelkov
   C 33.120 –popravila strojev in naprav
   C 33.150 –popravila in vzdrževanje ladij in čolnov
   C 33.160 –popravila in vzdrževanje zračnih in vesoljskih
             plovil
   C 33.170 –popravila in vzdrževanje drugih prevoznih
             sredstev
   C 33.190 –popravila drugih naprav
   C 33.200 –montaža industrijskih strojev in naprav3. člen

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, za katere velja ta kolektivna pogodba, ki imajo sedež ali prebivališče na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2) Za agencijske delavce se ta kolektivna pogodba uporablja glede pravic, ki jih mora v skladu z zakonom zagotoviti uporabnik.

(3) Za poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce, v obsegu kot to omogoča zakon, kolektivna pogodba ne velja, razen če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi.

(4) Za dijake in študente na obveznem praktičnem delu se ta kolektivna pogodba uporablja le glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba.

(1) Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

(2) Vsaka stranka jo lahko odpove s trimesečnim odpovednim rokom, vendar ne prej kot po poteku dveh let od začetka veljavnosti te kolektivne pogodbe.

(3) Po prenehanju veljavnosti te kolektivne pogodbe se določbe normativnega dela uporabljajo še šest mesecev.

(4) Stranki se vsako leto sestaneta z namenom, da preverita ustreznost določb kolektivne pogodbe.

(1) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde.

(2) Odstopanje od minimalnih standardov se lahko dogovori za omejen čas trajanja največ šest mesecev v posebnem sporazumu, sklenjenem med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu, zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja, recesije panoge in v podobnih utemeljenih primerih.

(3) O začetku postopka dogovarjanja je reprezentativni sindikat pri delodajalcu dolžan pisno obvestiti svoj sindikat dejavnosti.

(4) Če pri delodajalcu ni reprezentativnega sindikata, sporazum o odstopanju od minimalnih standardov ni možen.

(1) V tej kolektivni pogodbi uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

(2) »Vrsta del« je sklop del, za katera se zahtevajo enaka raven in enaka ali sorodna smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela.

(3) Pri uveljavljanju pravic na podlagi »delovne dobe pri zadnjem delodajalcu« se v omenjeno delovno dobo šteje neprekinjena delovna doba:

• pri zadnjem delodajalcu,
• pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
• za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.

(4) Pri uveljavljanju pravic delavcev na podlagi »skupne delovne dobe«, se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ko je bil delavec v delovnem razmerju in so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico oziroma z izpisom Zavoda RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(5) »Uredba« pomeni vsakokrat veljavno uredbo, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

(6) »Javni prevoz« je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene, razen avtotaksi in shuttle prevozov.

(7) »Predsednik sindikata« in »sindikalni zaupnik« je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki jo izvolijo člani sindikata ali imenuje organ sindikata, o čemer sindikat pisno obvesti delodajalca.

(8) »Sindikalni funkcionar« je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki opravlja sindikalno delo nepoklicno in je izvoljena ali imenovana v organe sindikatov na državnem, panožnem, regijskem oziroma območnem nivoju, ali je pridobila status zunanjega sindikalnega pooblaščenca, kar dokazuje z ustreznim dokumentom.

(9) »Izmensko delo« pomeni katero koli metodo organizacije dela v izmenah, pri čemer si delavci izmenično sledijo na istih delovnih mestih po določenem vzorcu, ki je lahko prekinjen ali neprekinjen, vključno s krožnim, kar ima za posledico nujnost, da delavci delajo ob različnih urah v določenem dnevnem ali tedenskem obdobju.

10. »Delo v turnusu« je oblika izmenskega dela, ki poteka neprekinjeno.
11. »Pripravljenost na domu« je čas, ko delavec ne dela, delodajalec pa mu je odredil, da mu je na razpolago na poljubni lokaciji in se je dolžan odzvati pozivu delodajalca, da pride na delo.
12. »Drugo ustrezno delo« je tisto delo, ki ga kot takšnega določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
13. Kadar je v tej kolektivni pogodbi uporabljena besedna zveza »kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca«, je mišljen splošni akt po zakonu, ki ureja delovna razmerja.
14. »Agencijski delavec« pomeni delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku v skladu z zakonom.

(1) Dela se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevnost dela in zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu, in sicer:

+--------------------------+-------------------------------------+
|I. tarifni razred         |Dela, za katera se ne zahteva        |
|(enostavna dela)          |posebnih znanj in za katera zadostuje|
|                          |nedokončana osnovna šola.            |
+--------------------------+-------------------------------------+
|II. tarifni razred        |Dela, za katera zahtevajo poleg      |
|(manj zahtevna dela)      |osnovnošolske izobrazbe še krajše    |
|                          |eno- ali večmesečno usposabljanje.   |
+--------------------------+-------------------------------------+
|III. tarifni razred       |Dela, za katera se zahteva končano   |
|(srednje zahtevna dela)   |dveletno javno priznano nižje        |
|                          |poklicno ali srednje poklicno        |
|                          |izobraževanje.                       |
+--------------------------+-------------------------------------+
|IV. tarifni razred        |Dela, za katera se zahteva končano:  |
|(zahtevna dela)           |– najmanj dve- in polletna javno     |
|                          |priznano nižje poklicno ali srednje  |
|                          |poklicno izobraževanje ali           |
|                          |– triletno javno priznano srednje    |
|                          |poklicno izobraževanje.              |
+--------------------------+-------------------------------------+
|V. tarifni razred         |Dela, za katera se zahteva končano:  |
|(bolj zahtevna dela)      |– najmanj triletno srednje poklicno  |
|                          |ali strokovno izobraževanje in       |
|                          |– mojstrski, delovodski ali          |
|                          |poslovodski izpit ali                |
|                          |– najmanj štiriletno javno priznano  |
|                          |srednje tehniško ali srednje         |
|                          |strokovno ali srednje splošno        |
|                          |izobraževanje.                       |
+--------------------------+-------------------------------------+
|VI. tarifni razred        |Dela, za katera se zahteva končana:  |
|(zelo zahtevna dela)      |– višješolska izobrazba ali          |
|                          |– izobrazba pridobljena po programu  |
|                          |višje šolskega strokovnega           |
|                          |izobraževanja ali                    |
|                          |– prva bolonska stopnja.             |
+--------------------------+-------------------------------------+
|VII. tarifni razred       |Dela, za katera se zahteva končana:  |
|(visoko zahtevna dela)    |– visokošolska izobrazba ali         |
|                          |– univerzitetna izobrazba ali        |
|                          |– druga bolonjska stopnja.           |
+--------------------------+-------------------------------------+
|VIII. tarifni razred      |Dela za katera se zahteva končan:    |
|(najbolj zahtevna dela)   |– magisterij ali                     |
|                          |– specializacija ali                 |
|                          |– državni izpit                      |
|                          |po končanem univerzitetnem           |
|                          |izobraževanju ali drugi bolonjski    |
|                          |stopnji.                             |
+--------------------------+-------------------------------------+
|IX. tarifni razred        |Dela za katera se zahteva            |
|(izjemno pomembna dela)   |– javno priznan doktorat znanosti ali|
|                          |– tretja bolonjska stopnja.          |
+--------------------------+-------------------------------------+

(2) Razvrstitev del po tej kolektivni pogodbi ne posega v pristojnost delodajalca, da določi spregled izobrazbe v primeru, da kandidat izpolnjuje alternativno določene pogoje, kot so na primer daljše ob delu pridobljene delovne izkušnje.

(3) Če se za posamezno delovno mesto zahteva alternativna raven izobrazbe, se pri razvrščanju v tarifni razred upošteva višja stopnja zahtevane izobrazbe. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnega mesta ali vrste del v tarifni razred, se uporablja veljavni šifrant poklicev.

Delodajalec, ki prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na katerega izmed delavcev pri delodajalcu, mora o obsegu danega pooblastila obvestiti delavce na način, ki je pri delodajalcu običajen.

Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom delodajalca.

(1) Delodajalec z delavcem, ki je izbran, sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz zakona vsebuje tudi:

• tarifni in plačilni razred (če je plačilni razred določen pri delodajalcu),
• poskusno delo,
• pripravništvo,
• opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati, ali pa mora biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega akta,
• način ugotavljanja delovne uspešnosti, pri čemer se stranki lahko sklicujeta na kolektivno pogodbo ali splošni akt.

(2) Kraj dela, določen v pogodbi o zaposlitvi, je lahko opredeljen tudi širše.

Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene hkrati za več delovnih mest zlasti:

• če se delo na teh delovnih mestih opravlja s krajšim delovnim časom in skupni delovni čas ne presega polnega delovnega časa, določenega z zakonom oziroma kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca ali
• če se delo na teh delovnih mestih opravlja sezonsko, zaposlitev na teh delovnih mestih pa delavcu zagotavlja zaposlitev za polni delovni čas.

(1) Poleg primerov, ki jih določa zakon, se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas tudi v primerih:

• zaposlitve pripravnika za čas trajanja pripravništva,
• zagotovitve izrabe presežkov ur zaposlenih oziroma za koriščenje letnega dopusta,
• sklenitve pogodbe o zaposlitvi z osebo, katere delo je vezano na mandat poslovodne osebe ali vodilnega delavca,
• začasne napotitve delavca na delo v tujino,
• izpolnitve obveznosti po pogodbi o štipendiranju.

(2) Manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne glede na obstoj razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Za projektno delo se šteje delovni proces:

• v katerem se izvajajo naloge oziroma programi z določenim ciljem,
• ki ima določeno organizacijsko strukturo,
• ki je časovno opredeljen in
• je v naprej finančno ovrednoten.

(1) Delodajalec in delavec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za pripravništvo v skladu z zakonom.

(2) Pripravnik je, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in ravni svoje strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za sa­mostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.

(3) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače, in sicer:

• za dela IV. in V. tarifnega razreda največ šest mesecev,
• za dela VI. in višjega tarifnega razreda največ dvanajst mesecev.

(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj:

• enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto, za katero se usposablja pripravnik in tri leta delovnih izkušenj, ali
• ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela, in najmanj pet let delovnih izkušenj.

(5) Mentor je dolžan:

• pripravniku ob nastopu pripravništva izročiti program pripravništva, ki mora vsebovati tudi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva,
• skrbeti za izvajanje programa in izvedbo načrta pripravništva,
• uvajati pripravnika v delo,
• dajati pripravniku strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu,
• seznanjati pripravnika s pravilno uporabo delovnih sredstev in naprav ter ga seznanjati z delovnimi postopki,
• podati pisno mnenje o pripravniku in pripravništvu.

(6) Pripravništvo se zaključi s pripravniškim izpitom. Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Na podlagi zapisnika o pripravniškem izpitu se izda potrdilo o opravljenem pripravništvu.

(7) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se lahko pripravniška doba na predlog mentorja sorazmerno skrajša.

(1) Delodajalec in delavec, ki v pogodbi o zaposlitvi dogovorita poskusno delo, se morata dogovoriti tudi za trajanje in način spremljanja poskusnega dela.

(2) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec in je z njim dolžan seznaniti delavca pred nastopom dela.

(1) Delodajalec lahko delavcu pisno odredi opravljanje drugega ustreznega dela, kot je določeno s pogodbo o zaposlitvi, v naslednjih primerih:

• zmanjšanja obsega dela na delovnem mestu,
• povečanja obsega dela na drugem delovnem mestu,
• nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
• uvajanja nove ali izboljšave obstoječe tehnologije ali organizacije dela,
• nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo,
• izvajanja ukrepov za varnost in zdravje pri delu,
• odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti,
• izrečenega varstvenega ali vzgojnega ukrepa,
• izdane odločbe ZPIZ, v kateri je ugotovljena omejitev za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar le do izdane odločbe pristojnega organa o ustreznosti ponujenega delovnega mesta oziroma do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi,
• ko je podana neposredna nevarnost za zdravje ali varnost delavca,
• ko je delo potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda,
• ki jih predvideva kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca,

če delo ustreza usposobljenosti ter zdravstveni zmožnosti delavca.

(2) Delavec je dolžan opravljati drugo delo, dokler obstajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena, vendar največ 65 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, z njegovim soglasjem pa nadaljnjih 30 delovnih dni v koledarskem letu.

(3) Delavcu se lahko odredi delo, za katero se zahteva enaka, ali ob njegovem soglasju največ ena raven nižja izobrazba, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če gre za manjšega delodajalca soglasje delavca ni potrebno.

(4) Za čas opravljanja drugega dela delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.

(5) V primerih naravnih in drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izrednih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se ne uporabi ta člen, temveč se uporabijo ustrezne določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.

Če delodajalec ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga delodajalca opredeliti najkasneje v petih (5) delovnih dneh.

Pisno opozorilo delavcu, da mu lahko delodajalec v primeru ponovne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, velja dve leti od dneva vročitve delavcu.

Delodajalec sindikatu posreduje predlog programa razreševanja presežnih delavcev najkasneje 10 delovnih dni pred posvetovanjem pri delodajalcu v skladu z zakonom.

Poleg plačanih odmorov med delom v skladu z zakonom se v delovni čas štejejo še tehnološke pavze za počitek in osebne potrebe, če so te predvidene glede na naravo delovnega procesa ter potrebne priprave na delo (kot npr. pospravljanje, čiščenje in podobno), v trajanju, kot je določen pri delodajalcu.

(1) Delodajalec določi razporeditev delovnega časa in način njegove izrabe v koledarskem letu s planom izrabe delovnega časa ali z delovnim koledarjem in o tem v začetku leta pisno obvesti delavce in sindikat pri delodajalcu na pri delodajalcu običajen način.

(2) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju največ 12 mesecev. Po preteku tega obdobja delavec ne sme imeti presežka ali manjka ur.

(3) V vsakem primeru začasne prerazporeditve delovnega časa mora delodajalec določiti začetek in predvideni konec referenčnega obdobja, v katerem se bo upoštevala povprečna razporeditev delovnega časa.

(4) V vsakem primeru začasne prerazporeditve delovnega časa mora delodajalec delavca obvestiti o dnevih njegove delovne obveznosti praviloma za obdobje teden dni.

(5) Če je s to pogodbo dnevni počitek določen v povprečnem trajanju, je potrebno upoštevati najmanj 12 ur počitka med dvema delovnima dnevoma.

(1) Na zahtevo delavca delodajalec obrazloži, zakaj nadurnega dela ni možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem delovnih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.

(2) Delavec je dolžan opravljati nadurno delo v primerih:

• navedenih v zakonu,
• izrednega inventurnega popisa,
• okvare delovnih sredstev ali ostale opreme, če je potrebno začeto delo nadaljevati in končati,
• ko je potrebno opraviti delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije, okvare strojev ali naprav,
• nepredvidene zamude dobave materiala ali podatkov za dokončanje dela,
• nepričakovane odsotnosti delavca,
• da se opravi delo za izpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti, ki jih ni bilo mogoče načrtovati,
• v drugih utemeljenih primerih, ki so določeni s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.

(3) Poleg primerov iz zakona lahko delo preko polnega delovnega časa odkloni delavec, ki ima izkazan nujen zdravniški pregled in delavec, ki je samohranilec otroka do 9 let starosti, če gre za nadurno delo od ponedeljka do petka. Samohranilec je oseba, ki predloži potrdilo o preživnini iz centra za socialno delo ali odločbo sodišča.

(4) Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela, določena z zakonom, se upošteva kot povprečna omejitev v obdobju 6 mesecev.

Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju 6 mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan.

V primeru izmenskega dela in deljenega delovnega časa se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju kot ga določa zakon, zagotavlja v obdobju 6 mesecev.

V dejavnostih oziroma za delovna mesta, vrsto dela ali poklice se v primerih:

• kjer narava dela zahteva stalno prisotnost ali
• kjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev ali
• v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela

dnevni ali tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju kot je določen z zakonom, zagotavlja v obdobju 6 mesecev.

(1) Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju štiri (4) tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.

(2) Poleg dopusta iz prejšnjega odstavka tega člena ima delavec pravico tudi do dodatnih dni letnega dopusta po naslednjih kriterijih:

1. skupna delovna doba:

    – nad 3 leta do 5 let                    1 dan
    – nad 5 let do 10 let                    2 dni
    – nad 10 let do 20 let                   3 dni
    – nad 20 let do 30 let                   4 dni
    – nad 30 let                            5 dni;

2. pogoji dela:

    – nočni delavec                               2 dni
    – delavec, ki mora dati soglasje za
    nočno delo                                    3 dni
    – delavec, ki dela v turnusu                  1 dan

* drugi kriteriji pogojev dela se v dogovoru med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem določijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu;

3. v podjetniški kolektivni pogodbo ali splošnem aktu delodajalca se lahko določijo dodatni kriteriji letnega dopusta.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, skupni letni dopust delavca po zakonu in po tej kolektivni pogodbi skupaj znaša največ 33 dni oziroma 35 dni za nočnega delavca, če ni za delavca ugodneje določeno v podjetniški kolektivni pogodbi, splošnem aktu delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi.

(4) Delavcu, ki izpolni ali se mu spremeni kriterij letnega dopusta po tej kolektivni pogodbi, se sprememba upošteva v tekočem letu.

(5) Delavec ima pravico trikrat po en dan letnega dopusta izrabiti na tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti delodajalca najkasneje en delovni dan pred izrabo dopusta. Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

(6) Delavec, ki dela v tujini, lahko v primeru, ko delovni proces ne omogoča izrabe dopusta v tekočem letu oziroma do 30. 6. naslednje leto, izrabi dopust do konca naslednjega koledarskega leta.

(1) Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin, in sicer za vsak posamezni primer:

+--------------------------------------------------+-----------+
|lastna poroka                                     |      2 dni|
+--------------------------------------------------+-----------+
|oče ob rojstvu otroka                             |      1 dan|
+--------------------------------------------------+-----------+
|poroka otroka na delovni dan                      |      1 dan|
+--------------------------------------------------+-----------+
|smrt zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka,  |      3 dni|
|posvojenca ali pastorka                           |           |
+--------------------------------------------------+-----------+
|smrt staršev – oče, mati, očim, mačeha,           |      2 dni|
|posvojiteljev                                     |           |
+--------------------------------------------------+-----------+
|smrt bratov, sester, starih staršev in zakončevih |      1 dan|
|staršev                                           |           |
+--------------------------------------------------+-----------+
|selitev                                           |      1 dan|
+--------------------------------------------------+-----------+
|nesreče, ki jih povzroči delovanje naravnih sil   |   do 3 dni|
|(elementarne nesreče); kriterije za določitev     |           |
|števila dni določi delodajalec                    |           |
+--------------------------------------------------+-----------+

(2) V primerih odsotnosti iz tega člena delavcu praviloma odsotnosti ni mogoče zavrniti. Odsotnost v primerih iz prvega odstavka tega člena je treba izrabiti ob nastopu dogodka. Odsotnost je v breme delodajalca.

(3) Odsotnosti z dela zaradi lastne poroke in selitve je delavec dolžan napovedati najkasneje deset (10) delovnih dni pred predvideno odsotnostjo, ostale pa ob nastanku dogodka.