Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki poslujejo na pridobiten način in kot glavno dejavnost opravljajo eno od navedenih dejavnostih po standardni klasifikaciji dejavnosti:

   C 25.110 –proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih
             delov
   C 25.120 –proizvodnja kovinskega stavbnega pohištva
   C 25.210 –proizvodnja radiatorjev in kotlov za centralno
             ogrevanje
   C 25.290 –proizvodnja drugih kovinskih rezervoarjev,
             cistern
   C 25.300 –proizvodnja parnih kotlov, razen kotlov za
             centralno ogrevanje
   C 25.400 –proizvodnja orožja in streliva
   C 25.611 –prekrivanje kovin s kovino
   C 25.619 –druga površinska in toplotna obdelava kovin
   C 25.620 –mehanska obdelava kovin
   C 25.710 –proizvodnja rezil in jedilnega pribora
   C 25.720 –proizvodnja ključavnic, okovja
   C 25.731 –proizvodnja ročnega orodja
   C 25.732 –proizvodnja orodja za stroje
   C 25.910 –proizvodnja jeklenih bobnov, sodov in podobnih
             posod
   C 25.920 –proizvodnja lahke kovinske embalaže
   C 25.930 –proizvodnja izdelkov iz žice, verig in vzmeti
   C 25.940 –proizvodnja vijačnega materiala, vezi
   C 25.990 –proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih
             izdelkov
   C 27.520 –proizvodnja neelektričnih gospodinjskih naprav
   C 28.110 –proizvodnja motorjev in turbin, razen za letala
             in motorna vozila
   C 28.120 –proizvodnja naprav za fluidno tehniko
   C 28.130 –proizvodnja črpalk in kompresorjev
   C 28.140 –proizvodnja pip in ventilov
   C 28.150 –proizvodnja ležajev, zobnikov in elementov za
             mehanski prenos energije
   C 28.210 –proizvodnja peči in gorilnikov
   C 28.220 –proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav
   C 28.230 –proizvodnja pisarniških strojev in naprav (razen
             računalnikov in perifernih naprav)
   C 28.240 –proizvodnja ročnih strojev in naprav
   C 28.250 –proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav,
             razen za gospodinjstva
   C 28.290 –proizvodnja drugih strojev in naprav za splošne
             namene
   C 28.300 –proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev
   C 28.410 –proizvodnja strojev za oblikovanje in obdelavo
             kovin
   C 28.490 –proizvodnja drugih obdelovalnih strojev
   C 28.910 –proizvodnja metalurških strojev
   C 28.920 –proizvodnja rudarskih in gradbenih strojev
   C 28.930 –proizvodnja strojev za živilsko in tobačno
             industrijo
   C 28.940 –proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in
             usnjarsko industrijo
   C 28.950 –proizvodnja strojev za industrijo papirja in
             kartona
   C 28.960 –proizvodnja strojev za plastiko in gumo
   C 28.990 –proizvodnja strojev za druge posebne namene
   C 29.100 –proizvodnja motornih vozil
   C 29.200 –proizvodnja karoserij za vozila: proizvodnja
             prikolic, polprikolic
   C 29.320 –proizvodnja drugih delov in opreme za motorna
             vozila in njihove motorje
   C 30.110 –gradnja ladij in plavajočih konstrukcij
   C 30.120 –proizvodnja čolnov za razvedrilo in šport
   C 30.200 –proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil
   C 30.300 –proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil
   C 30.400 –proizvodnja bojnih vozil
   C 30.910 –proizvodnja motornih koles
   C 30.920 –proizvodnja koles in invalidskih vozičkov
   C 30.990 –proizvodnja drugih vozil
   C 33.110 –popravila kovinskih izdelkov
   C 33.120 –popravila strojev in naprav
   C 33.150 –popravila in vzdrževanje ladij in čolnov
   C 33.160 –popravila in vzdrževanje zračnih in vesoljskih
             plovil
   C 33.170 –popravila in vzdrževanje drugih prevoznih
             sredstev
   C 33.190 –popravila drugih naprav
   C 33.200 –montaža industrijskih strojev in naprav

(1) Delodajalec in delavec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za pripravništvo v skladu z zakonom.
(2) Pripravnik je, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in ravni svoje strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za sa­mostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.
(3) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače, in sicer:
– za dela IV. in V. tarifnega razreda največ šest mesecev,
– za dela VI. in višjega tarifnega razreda največ dvanajst mesecev.
(3) Trajanje pripravništva se določi upoštevaje strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače, in sicer v trajanju največ 12 mesecev.
(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj:
– enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto, za katero se usposablja pripravnik in tri leta delovnih izkušenj, ali
– ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela, in najmanj pet let delovnih izkušenj.
(5) Mentor je dolžan:
– pripravniku ob nastopu pripravništva izročiti program pripravništva, ki mora vsebovati tudi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva,
– skrbeti za izvajanje programa in izvedbo načrta pripravništva,
– uvajati pripravnika v delo,
– dajati pripravniku strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu,
– seznanjati pripravnika s pravilno uporabo delovnih sredstev in naprav ter ga seznanjati z delovnimi postopki,
– podati pisno mnenje o pripravniku in pripravništvu.
(6) Pripravništvo se zaključi s pripravniškim izpitom. Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Na podlagi zapisnika o pripravniškem izpitu se izda potrdilo o opravljenem pripravništvu.
(7) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se lahko pripravniška doba na predlog mentorja sorazmerno skrajša.

(1) Delodajalec in delavec, ki v pogodbi o zaposlitvi dogovorita poskusno delo, se morata dogovoriti tudi za trajanje in način spremljanja poskusnega dela.
(1) Delodajalec in delavec, ki v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, v pogodbi o zaposlitvi dogovorita poskusno delo, se morata dogovoriti tudi za trajanje in način spremljanja poskusnega dela.
(2) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec in je z njim dolžan seznaniti delavca pred nastopom dela.

(1) Delavec lahko zaprosi za odsotnosti z dela brez nadomestila plače zaradi osebnih razlogov.
(2) Za odsotnost z dela iz prejšnjega odstavka zaprosi delavec v pisni obliki, delodajalec pa jo odobri, kadar delavec odsotnosti ne more uresničiti iz rednega letnega dopusta.
(2) Za odsotnost z dela iz prejšnjega odstavka zaprosi delavec v pisni obliki, delodajalec pa jo odobri, kadar delavec odsotnosti ne more uresničiti iz rednega letnega dopusta, če tako dopuščajo potrebe delovnega procesa.
(3) O načinu koriščenja odsotnosti z dela brez nadomestila plače in plačilu prispevkov za socialno varnost za čas te odsotnosti se delodajalec in delavec dogovorita s pisnim dogovorom za vsak primer posebej.

(1) Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi njeno ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, lahko delodajalec odškodnino določi v pavšalnem znesku.
(2) Pavšalna odškodnina za posamezni škodni dogodek je lahko določena v višini največ ene (1) povprečne plače delavca v obdobju zadnjih treh mesecev pred nastankom škodnega dogodka.
(2) Pavšalna odškodnina za posamezni škodni dogodek je lahko določena v višini največ ene in pol (1,5) povprečne plače delavca v obdobju zadnjih treh mesecev pred nastankom škodnega dogodka.

(1) Medsebojne obveznosti v zvezi z usposabljanjem in izpopolnjevanjem določita delodajalec in delavec praviloma s posebno pogodbo.
(1) (2) Usposabljanje in izpopolnjevanje praviloma poteka med delovnim časom.
(2) (3) Ko se delavec usposablja ali izpopolnjuje med delovnim časom, ima enake pravice, kot če bi delal.
(3) (4) Program usposabljanja in izpopolnjevanja delavcev sprejme delodajalec.
(4) (5) Na predlog delavca delodajalec praviloma izroči delavcu kopijo potrdila o usposobljenosti ali kopijo druge ustrezne listine, ki jo izda institucija z javnim pooblastilom za izvajanje takšnega usposabljanja.

(1) Delodajalec sindikatu zagotavlja naslednji obseg plačanih ur sindikalnega dela med delovnim časom:
– za opravljanje nalog sindikalnih zaupnikov: skupno najmanj dve plačani uri letno za vsakega člana sindikata pri delodajalcu; če je pri delodajalcu najmanj 15 % članov posameznega sindikata glede na število zaposlenih, pa skupaj ne manj kot 50 ur letno;
– članom sindikata za čas udeležbe na članskih sestankih in sestankih sindikalnih skupin pri delodajalcu: najmanj 4 ure letno;
– sindikalnim zaupnikom: najmanj 24 ur letno za sindikalno izobraževanje; v tako določeno število ur se ne šteje izobraževanje o kolektivnih pogajanjih, delovno pravni zakonodaji, varstvu in zdravju pri delu ter iz drugih področij socialne varnosti, na katerega sindikalne zaupnike napoti delodajalec na lastno iniciativo ali na predlog oziroma vabilo sindikata; sindikat delodajalcu do konca koledarskega leta predloži plan izrabe ur za sindikalno izobraževanje za naslednje koledarsko leto.
(2) Sindikalnemu funkcionarju za sodelovanje v višjih oblikah sindikalne organiziranosti pripada letno ustrezno število plačanih dni, ki se lahko koristijo tudi po urah, in sicer:
– državni in panožni nivo član organa, 32 dni,
– predsednik, podpredsednik, sekretar, 42 dni,
– regionalni oziroma območni nivo član organa, 12 dni,
– predsednik, podpredsednik, sekretar, 22 dni,
– v primeru organiziranja konference sindikalnih podružnic, se lahko pogoji za delovanje sindikata dogovorijo med sindikatom in delodajalci s pisnim dogovorom.
(2) Sindikalnemu funkcionarju za sodelovanje v višjih oblikah sindikalne organiziranosti pripada letno ustrezno število plačanih dni, ki se lahko koristijo tudi po urah, in sicer:
– državni in panožni nivo:
– član organa, 32 dni,
– predsednik, podpredsednik, sekretar, 42 dni;
– regionalni oziroma območni nivo:
– član organa, 12 dni,
– predsednik, podpredsednik, sekretar, 22 dni.
– v primeru organiziranja konference sindikalnih podružnic, se lahko pogoji za delovanje sindikata dogovorijo med sindikatom in delodajalci s pisnim dogovorom.
(3) V fond ur iz prejšnjega odstavka ni všteto število ur za pogajanja za kolektivno pogodbo na državnem ali panožnem nivoju.
(4) Sodelovanje v višjih oblikah sindikalne organiziranosti se dokazuje z vabili, ki morajo biti delodajalcu predloženi tri (3) delovne dni pred odsotnostjo.
(5) O okvirnem načinu izrabe v tem členu določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in delodajalec, pri čemer se upoštevajo možnosti in interesi delodajalca, možnosti delovnega procesa ter potrebe in interesi članov sindikatov pri delodajalcu.
(6) V primeru, da se delodajalec in sindikat dogovorita o prenosu dodatnih nalog na sindikat, dogovor vključuje tudi število dodatno plačanih ur za ta namen.
(7) V primeru dogovora o sklenitvi delovnega razmerja s profesionalnim sindikalnim zaupnikom se pogodbeni stranki dogovorita, da se pripadajoči fond ur za sindikalno delo iz prvega odstavka tega člena lahko zmanjša.
(8) O izrabi dogovorjenega obsega plačanih ur za sindikalno delo, se vodi evidenca na način, dogovorjen med delodajalcem in sindikatom. Kolikor dogovor ni sklenjen, evidenco vodi predsednik sindikata pri delodajalcu ali sindikalni zaupnik ter jo mesečno posreduje delodajalcu. Če evidenca delodajalcu ni posredovana, delodajalec ni dolžan plačati ur za sindikalno delo za ta mesec in ne zagotavljati nadaljnjih odsotnosti za sindikalno delo, dokler evidenca ni posredovana.