Tipična dela in naloge po zahtevnostnih oziroma tarifnih razredih so:

1. zahtevnostni oziroma tarifni razred (enostavna dela)

Enostavna dela, sestavljena iz različnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi. Za opravljanje teh del ni potrebno posebno strokovno izobraževanje. Težišče je na pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih vrstah del in delovnih nalog. Zahtevana izobrazba: končana osnovnošolska obveznost. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

• pomožna dela pri strojni in ročni obdelavi, sestavljanju, lepljenju, furniranju in pri površinski obdelavi;
• zavijanje in embaliranje polizdelkov in izdelkov;
• ročno brušenje, kitanje, luženje in lakiranje;
• ročno transportiranje materialov, polizdelkov in izdelkov;
• skladiščna dela pri skladiščenju materialov, polizdelkov in izdelkov;
• zlaganje in prekladanje žaganega lesa;
• valjanje hlodov na krlišču.

2. zahtevnostni oziroma tarifni razred (manj zahtevna dela)

Delovna mesta, ki vključujejo manj zahtevna dela v proizvodnji, obsegajo opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj zahtevnih del pri strojih in napravah ipd. Za to raven zahtevnosti je potrebna osnovnošolska izobrazba z dodatnim verificiranim programom specifičnega usposabljanja. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

• sortiranje in lupljenje hlodovine;
• sortiranje in izračunavanje oblog;
• sekanje in sortiranje odpadkov;
• sestavljanje zabojev in palet;
• čeljenje lesa;
• izdelovanje moznikov;
• strojno spajanje furnirja;
• vrtanje, žaganje in skobljanje polizdelkov;
• izdelovanje konstrukcij;
• tapeciranje delov in polizdelkov;
• strojno šivanje blaga in usnja;
• sestavljanje in lepljenje polizdelkov in podsestavov;
• ročno furniranje robov;
• sklapanje okenskih kril;
• impregniranje in barvanje sestavnih delov;
• zahtevno luženje in lakiranje;
• zahtevna pomožna dela pri strojih;
• ročna montaža okovja;
• kopiranje in razmnoževanje;
• enostavna administrativna dela.

3. zahtevnostni oziroma tarifni razred (srednje zahtevna dela)

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju – delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri opravljanju dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam rešuje nastale probleme. Zahtevana izobrazba: osnovna šola in dveletni verificirani program. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

• strojno čiščenje hlodovine;
• razžagovanje hlodovine na polnojarmeniku ali hlodarki;
• izdelovanje iverja;
• krojenje lesa in furnirja;
• zahtevno čeljenje;
• sortiranje žaganega lesa;
• stiskanje na stiskalnicah in furniranje;
• strojno zabijanje moznikov;
• žaganje na večlistni krožni žagi;
• brušenje na večvaljnem brusilnem stroju;
• skobljanje na štiristranskem skobeljnem stroju;
• zahtevno vrtanje, žaganje, brušenje in rezkanje;
• montaža kril in ključavnic;
• izdelovanje nosilcev;
• zastekljevanje oken;
• brizganje;
• upravljanje proizvodnih linij;
• zahtevna administrativna dela;
• zahtevna montažna dela;
• totalna vizualna kontrola izdelkov.

4. zahtevnostni oziroma tarifni razred (zahtevna dela)

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevna in raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških procesov, v kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter tehnično-administrativna dela. Na teh delovnih mestih se zahteva poklicno praktično in teoretično znanje o uravnavanju delovanja procesnih naprav, predelavi materialov ipd. ter v večji meri samostojno reševanje konkretnih manjših problemov. Za to raven zahtevnosti ustreza znanje, pridobljeno v triletnem srednjem izobraževanju (poklicna šola). V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

• najzahtevnejše sestavljanje končnih izdelkov;
• popravljanje končnih izdelkov;
• izdelovanje šablon, modelov, vzorcev in delovnih pripomočkov;
• strojno brušenje in vzdrževanje rezil;
• montiranje in servisiranje izdelkov na terenu;
• izvajanje sušenja lesa;
• inštruiranje delovne faze;
• upravljanje zahtevnih proizvodnih linij;
• vodenje delovnih skupin v proizvodnji in skladiščih;
• zahtevnejša priprava podatkov za obračun proizvodnje in OD;
• zelo zahtevna administrativna dela.

22. zahtevnostni oziroma tarifni razred (bolj zahtevna dela)

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevnejša raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v pripravi dela, storitvena dela, administrativna dela, dela, vezana na poslovne funkcije, vodenje obratov, izmen itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno strokovno znanje določene usmeritve ter znanje s področja organizacije dela in varstva pri delu. Za to raven zahtevnosti ustreza znanje, pridobljeno v štiriletnem srednjem izobraževanju (smer tehnik). V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

• izdelovanje kalkulacij;
• upravljanje zahtevnejše kontrole kakovosti;
• vodenje del v oddelku ali na manjšem gradbišču;
• izvajanje proizvodnega dela učencev;
• opravljanje izredno zahtevnih proizvodnih linij;
• samostojna dela v knjigovodstvu in računovodstvu;
• konstruiranje izdelkov;
• izvajanje ekonomske propagande;
• prodajanje proizvodov in izdelkov;
• analiza dela ter študij dela (normiranje);
• planiranje proizvodnje, materiala in vzdrževanja;
• predpisovanje tehnoloških postopkov;
• operativna nabava surovin in materiala na domačem trgu;
• operativna prodaja na domačem trgu.

6. zahtevnostni oziroma tarifni razred (zelo zahtevna dela)

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja. Za to raven zahtevnosti ustreza pridobljeno znanje v programih višješolskega izobraževanja. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela in naloge:

• organiziranje in vodenje del v več oddelkih;
• oblikovanje dokumentacije;
• organiziranje in oblikovanje delovnih mest;
• študij in oblikovanje internega transporta, vzdrževanja surovin, repromateriala in skladiščenja;
• analiza in predpisovanje postopkov kalkulacij;
• raziskovalno delo na posameznem izdelku, surovini, repromaterialu;
• zahtevnejša dela v knjigovodstvu in računovodstvu;
• oblikovanje propagandnih sporočil;
• zahtevnejše konstruiranje izdelkov;
• vodenje delovnih procesov;
• vodenje organizacijskih enot ali oddelkov samostojnih strokovnih služb;
• projektiranje tehnologij proizvodnje;
• opravljanje tehnološko komercialnih del v inženiringu;
• operativna prodaja na tujih trgih;
• vodenje inovacijske dejavnosti;
• planiranje proizvodnih procesov.

7. zahtevnostni oziroma tarifni razred (visoko zahtevna dela)

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd. Za to raven zahtevnosti ustreza znanje, pridobljeno v programih visokošolskega izobraževanja. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

• oblikovanje in predpisovanje informacijskih sistemov;
• analiza in projektiranje domačega trga;
• razvoj nadomestnih surovin in repromaterialov;
• razvoj in projektiranje strojev, naprav, orodij in načinov dela;
• projektiranje proizvodnih procesov;
• razvoj in oblikovanje tehnoloških procesov;
• razvoj in oblikovanje proizvodov;
• analiza in projektiranje zunanjega trga.