Kolektivna pogodba velja:

1. Krajevno: za območje Republike Slovenije.
2. Stvarno: za vse delodajalce, ki so registrirani za opravljanje pretežne dejavnosti v lesarstvu:

16.100	Žaganje, skobljanje in impregniranje lesa
16.210	Proizvodnja furnirja in plošč na osnovi lesa
16.220	Proizvodnja sestavljenega parketa
16.230	Stavbno mizarstvo in tesarstvo
16.240	Proizvodnja lesene embalaže
16.290	Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja
31.010	Proizvodnja pohištva za poslovne in prodajne prostore
31.020	Proizvodnja kuhinjskega pohištva
31.030	Proizvodnja žimnic
31.090	Proizvodnja drugega pohištva
32.200	Proizvodnja glasbil
32.300	Proizvodnja športne opreme
32.400	Proizvodnja igrač in rekvizitov za igre in zabavo
32.910	Proizvodnja metel in krtač
32.990	Drugje nerazvrščene predelovalne dejavnosti
95.240	Popravila pohištva

C) Osebno: za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, ki jih ta pogodba zavezuje, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije. Za poslovodne osebe ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je tako določeno s pogodbo o zaposlitvi. Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju v obsegu, kot določa ta kolektivna pogodba. V tej kolektivni pogodbi uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

4. Časovno: Kolektivna pogodba se sklepa za nedoločen čas. Kolektivno pogodbo lahko vsaka stranka odpove s 6-mesečnim odpovednim rokom. Pisna odpoved se vroči nasprotni stranki priporočeno po pošti. Odpovedni rok prične teči po objavi odpovedi v Uradnem listu Republike Slovenije. Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe uporabljajo še tri mesece.

(1) Delovna mesta se razvrščajo v sedem zahtevnostnih oziroma tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu, in sicer:

1. enostavna dela,
2. manj zahtevna dela,
3. srednje zahtevna dela,
4. zahtevna dela,
5. bolj zahtevna dela,
6. zelo zahtevna dela,
7. visoko zahtevna dela.

(2) Predlog splošnega akta, s katerim uredi sistemizacijo delovnih mest, mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku 8 dni. Če je sindikat posredoval mnenje v tem roku, ga mora delodajalec pred sprejemom splošnega akta obravnavati in se do njega opredeliti.

Tipična dela in naloge po zahtevnostnih oziroma tarifnih razredih so:

1. zahtevnostni oziroma tarifni razred (enostavna dela)

Enostavna dela, sestavljena iz različnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi. Za opravljanje teh del ni potrebno posebno strokovno izobraževanje. Težišče je na pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih vrstah del in delovnih nalog. Zahtevana izobrazba: končana osnovnošolska obveznost. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

• pomožna dela pri strojni in ročni obdelavi, sestavljanju, lepljenju, furniranju in pri površinski obdelavi;
• zavijanje in embaliranje polizdelkov in izdelkov;
• ročno brušenje, kitanje, luženje in lakiranje;
• ročno transportiranje materialov, polizdelkov in izdelkov;
• skladiščna dela pri skladiščenju materialov, polizdelkov in izdelkov;
• zlaganje in prekladanje žaganega lesa;
• valjanje hlodov na krlišču.

2. zahtevnostni oziroma tarifni razred (manj zahtevna dela)

Delovna mesta, ki vključujejo manj zahtevna dela v proizvodnji, obsegajo opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj zahtevnih del pri strojih in napravah ipd. Za to raven zahtevnosti je potrebna osnovnošolska izobrazba z dodatnim verificiranim programom specifičnega usposabljanja. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

• sortiranje in lupljenje hlodovine;
• sortiranje in izračunavanje oblog;
• sekanje in sortiranje odpadkov;
• sestavljanje zabojev in palet;
• čeljenje lesa;
• izdelovanje moznikov;
• strojno spajanje furnirja;
• vrtanje, žaganje in skobljanje polizdelkov;
• izdelovanje konstrukcij;
• tapeciranje delov in polizdelkov;
• strojno šivanje blaga in usnja;
• sestavljanje in lepljenje polizdelkov in podsestavov;
• ročno furniranje robov;
• sklapanje okenskih kril;
• impregniranje in barvanje sestavnih delov;
• zahtevno luženje in lakiranje;
• zahtevna pomožna dela pri strojih;
• ročna montaža okovja;
• kopiranje in razmnoževanje;
• enostavna administrativna dela.

3. zahtevnostni oziroma tarifni razred (srednje zahtevna dela)

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju – delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri opravljanju dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam rešuje nastale probleme. Zahtevana izobrazba: osnovna šola in dveletni verificirani program. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

• strojno čiščenje hlodovine;
• razžagovanje hlodovine na polnojarmeniku ali hlodarki;
• izdelovanje iverja;
• krojenje lesa in furnirja;
• zahtevno čeljenje;
• sortiranje žaganega lesa;
• stiskanje na stiskalnicah in furniranje;
• strojno zabijanje moznikov;
• žaganje na večlistni krožni žagi;
• brušenje na večvaljnem brusilnem stroju;
• skobljanje na štiristranskem skobeljnem stroju;
• zahtevno vrtanje, žaganje, brušenje in rezkanje;
• montaža kril in ključavnic;
• izdelovanje nosilcev;
• zastekljevanje oken;
• brizganje;
• upravljanje proizvodnih linij;
• zahtevna administrativna dela;
• zahtevna montažna dela;
• totalna vizualna kontrola izdelkov.

4. zahtevnostni oziroma tarifni razred (zahtevna dela)

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevna in raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških procesov, v kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter tehnično-administrativna dela. Na teh delovnih mestih se zahteva poklicno praktično in teoretično znanje o uravnavanju delovanja procesnih naprav, predelavi materialov ipd. ter v večji meri samostojno reševanje konkretnih manjših problemov. Za to raven zahtevnosti ustreza znanje, pridobljeno v triletnem srednjem izobraževanju (poklicna šola). V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

• najzahtevnejše sestavljanje končnih izdelkov;
• popravljanje končnih izdelkov;
• izdelovanje šablon, modelov, vzorcev in delovnih pripomočkov;
• strojno brušenje in vzdrževanje rezil;
• montiranje in servisiranje izdelkov na terenu;
• izvajanje sušenja lesa;
• inštruiranje delovne faze;
• upravljanje zahtevnih proizvodnih linij;
• vodenje delovnih skupin v proizvodnji in skladiščih;
• zahtevnejša priprava podatkov za obračun proizvodnje in OD;
• zelo zahtevna administrativna dela.

22. zahtevnostni oziroma tarifni razred (bolj zahtevna dela)

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevnejša raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v pripravi dela, storitvena dela, administrativna dela, dela, vezana na poslovne funkcije, vodenje obratov, izmen itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno strokovno znanje določene usmeritve ter znanje s področja organizacije dela in varstva pri delu. Za to raven zahtevnosti ustreza znanje, pridobljeno v štiriletnem srednjem izobraževanju (smer tehnik). V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

• izdelovanje kalkulacij;
• upravljanje zahtevnejše kontrole kakovosti;
• vodenje del v oddelku ali na manjšem gradbišču;
• izvajanje proizvodnega dela učencev;
• opravljanje izredno zahtevnih proizvodnih linij;
• samostojna dela v knjigovodstvu in računovodstvu;
• konstruiranje izdelkov;
• izvajanje ekonomske propagande;
• prodajanje proizvodov in izdelkov;
• analiza dela ter študij dela (normiranje);
• planiranje proizvodnje, materiala in vzdrževanja;
• predpisovanje tehnoloških postopkov;
• operativna nabava surovin in materiala na domačem trgu;
• operativna prodaja na domačem trgu.

6. zahtevnostni oziroma tarifni razred (zelo zahtevna dela)

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja. Za to raven zahtevnosti ustreza pridobljeno znanje v programih višješolskega izobraževanja. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela in naloge:

• organiziranje in vodenje del v več oddelkih;
• oblikovanje dokumentacije;
• organiziranje in oblikovanje delovnih mest;
• študij in oblikovanje internega transporta, vzdrževanja surovin, repromateriala in skladiščenja;
• analiza in predpisovanje postopkov kalkulacij;
• raziskovalno delo na posameznem izdelku, surovini, repromaterialu;
• zahtevnejša dela v knjigovodstvu in računovodstvu;
• oblikovanje propagandnih sporočil;
• zahtevnejše konstruiranje izdelkov;
• vodenje delovnih procesov;
• vodenje organizacijskih enot ali oddelkov samostojnih strokovnih služb;
• projektiranje tehnologij proizvodnje;
• opravljanje tehnološko komercialnih del v inženiringu;
• operativna prodaja na tujih trgih;
• vodenje inovacijske dejavnosti;
• planiranje proizvodnih procesov.

7. zahtevnostni oziroma tarifni razred (visoko zahtevna dela)

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd. Za to raven zahtevnosti ustreza znanje, pridobljeno v programih visokošolskega izobraževanja. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:

• oblikovanje in predpisovanje informacijskih sistemov;
• analiza in projektiranje domačega trga;
• razvoj nadomestnih surovin in repromaterialov;
• razvoj in projektiranje strojev, naprav, orodij in načinov dela;
• projektiranje proizvodnih procesov;
• razvoj in oblikovanje tehnoloških procesov;
• razvoj in oblikovanje proizvodov;
• analiza in projektiranje zunanjega trga.

(1) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:

• podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,
• datum nastopa dela,
• naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, za katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi,
• kraj opravljanja dela; če ni navedenega točnega kraja velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,
• čas trajanja delovnega razmerja in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,
• določilo, ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom,
• določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
• določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih,
• določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,
• določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,
• dolžino odpovednih rokov,
• navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in
• druge pravice in obveznosti v primerih, določenih z zakonom o delovnih razmerjih.

(2) Delodajalec zagotovi ustrezno informiranost in dostopnost kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

Delodajalec in delavec lahko skleneta pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi v sledečih primerih:

• delo na določenem projektu;
• delo v predstavništvih in hčerinskih družbah v tujini;
• nadomeščanje delavcev, ki nadomeščajo začasno odsotnega delavca;
• v primeru zaposlitve pripravnika;
• za zagotovitev izrabe presežkov ur zaposlenih oziroma koriščenje letnega dopusta;
• v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi z osebo, katere delo je vezano na mandat poslovodne osebe ali vodilnega delavca;
• delodajalci v prvih dveh letih poslovanja, šteto od pričetka opravljanja dejavnosti.

V primeru iz prve alineje je dopustna sklenitev delovnega razmerja za določen čas tudi za obdobje nad 2 leti.

V primeru priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano, delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto ali drugo delo za največ pet let.

(1) V pogodbi o zaposlitvi se delavec in delodajalec lahko dogovorita o poskusnem delu.

(2) Trajanje poskusnega dela za posamezna dela lahko znaša:

• za dela I. do III. zahtevnostnega oziroma tarifnega razreda največ 1 mesec,
• za dela IV. zahtevnostnega oziroma tarifnega razreda največ 2 meseca,
• za dela V. zahtevnostnega oziroma tarifnega razreda največ 4 mesece,
• za dela od VI. zahtevnostnega oziroma tarifnega razreda dalje največ 6 mesecev.

(3) Obdobje poskusnega dela se lahko tudi skrajša, če se tako s pisnim sporazumom dogovorita delavec in delodajalec.

(4) Način spremljanja poskusnega dela in oblikovanje ocene tega dela se določi v podjetniški kolektivni pogodbi oziroma drugem aktu delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi za male delodajalce.

(1) Delodajalec lahko po lastni odločitvi sklene pogodbo o zaposlitvi s pripravnikom, ki pri delodajalcu začne prvič po končanem izobraževanju opravljati dela, ustrezna vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe in v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takem obsegu, da bi samostojno opravljal delo v svoji stroki.

(2) Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

(1) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače, in sicer:

• za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
• za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
• za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(2) Pripravništvo se lahko podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se lahko podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).

(4) V pogodbi o zaposlitvi se določi tudi trajanje pripravništva in mentorja.

(5) Zaradi nadpovprečne uspešnosti pripravnika se lahko na predlog mentorja pripravništvo skrajša največ za ½ (polovico).

(6) Delavcu, ki se je ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravništvo skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora le posebni del pripravniškega izpita.

(1) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor ali ustrezna strokovna služba. Delodajalec mora omogočiti pripravniku v okviru usposabljanja za samostojno opravljanje dela tudi pripravo na izpit.

(2) Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj.

(3) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(4) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo praviloma enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

(5) Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, mu preneha pogodba o zaposlitvi z dnem ponovnega opravljanja pripravniškega izpita.

(1) Po nalogu delodajalca je delavec dolžan začasno opravljati drugo delo, kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi, pod pogoji, navedenimi v tem členu.

(2) Zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela se delavcu lahko začasno odredi delo, za katerega se zahteva največ dve ravni nižja izobrazba, kot se zahteva za delo, ki ga opravlja po pogodbi o zaposlitvi.

(3) Delavec je dolžan opravljati drugo delo predvsem v sledečih primerih (našteto primeroma):

• višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje),
• reševanja človeških življenj in zdravja,
• nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa, ter v primeru okvare delovnih naprav in obratov,
• nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
• če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda,
• ob nenadnih okvarah delovnih naprav, ki so bistvenega pomena za neprekinjeni proizvodni proces,
• odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, za čas trajanja odpovednega roka,
• doseganja boljše izkoriščenosti kapacitet,
• v času ugotovljene začasne nezmožnosti za opravljanje dela.

(4) O obstoju pogojev iz tretjega odstavka tega člena in o smotrnosti odreditve dela odloča delodajalec.

(5) Delavec je dolžan opravljati drugo delo, dokler obstajajo razlogi, navedeni v tem členu, vendar pa največ 45 dni za posamezno odreditev.

(6) Sklep o odreditvi drugega dela sprejme poslovodni organ ali od njega pooblaščeni delavec.

(7) Delavec prejme v vseh primerih odreditve drugega dela enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

(1) V primeru, ko je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, delodajalec lahko napoti delavca na opravljanje dela v drug kraj pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

(2) Sprememba sedeža delodajalca se ne šteje za napotitev na delo v drug kraj in ne pomeni obvezne spremembe pogodbe o zaposlitvi.

(3) Delavca ni mogoče napotiti na delo v drug kraj brez njegove privolitve, če bi zaradi tega trajala pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi:

1. za matere delavke z otrokom do treh let starosti – skupaj več kot dve uri dnevno,
2. za delavke samohranilke z otrokom do osmega leta starosti, če nimajo možnosti zagotoviti otroškega varstva – skupaj več kot dve uri dnevno,
3. za delavce invalide z omejitvami glede na vožnjo – skupaj več kot dve uri dnevno,
4. za druge delavce – skupaj več kot tri ure dnevno.

(4) V primerih, naštetih v točkah iz prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.

(5) Če napotitev delavca v drug kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela izven primerov iz tretjega odstavka zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje.

(6) Za čas napotitve delavec ne more prejemati manjše osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, kot jo je prejemal pred napotitvijo.

Glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu se neposredno uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih.

(1) Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov:

• imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja organa, čigar član je, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca,
• delavskemu zaupniku,
• članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce,
• članu sveta delavcev.

Varstvo pred odpovedjo traja ves čas opravljanja njihove funkcije in še 18 mesecev po njenem prenehanju. Ta čas pa je za enako število mesecev krajši v primerih, ko je manj kot 18 mesecev trajalo nepretrgano članstvo v posameznem organu, za katerega velja imuniteta.

(2) Delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, razen če mu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. Tako varstvo ne velja v primeru prenehanja delodajalca.

(3) Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter ves čas, ko doji otroka, in ne staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela. Če delodajalec ob izteku odpovedi ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo po zakonu. Ne glede na navedeno pa delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu lahko preneha delovno razmerje, po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.

(1) Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok:

• 30 dni za delavce na delovnih mestih I. do III. stopnje zahtevnosti,
• 60 dni za delavce na delovnih mestih IV. in višje stopnje zahtevnosti.

(2) Glede drugih odpovednih rokov se uporabljajo določila zakona o delovnih razmerjih.

(3) Če odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalec, ima delavec v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju do 10 ur na mesec, najmanj po 2 uri skupaj.

(1) Za polni delovni čas se šteje največ 40 ur na teden, vključno s polurnimi delovnimi odmori, v skladu z letnim razporedom delovnega časa.

(2) Delovni čas je praviloma enakomerno razporejen na pet dni v tednu, od ponedeljka do petka. Pričetek delovnega časa in morebitne delovne izmene se določijo z aktom delodajalca.

(3) Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi polnega delovnega časa ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.

(4) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni čas kot povprečna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev. V primeru neizravnanega viška mora delodajalec v roku 6 mesecev omogočiti, da delavec izkoristi presežek ur. V primeru, da tega ne omogoči, mu mora plačati nadurni dodatek po postavki za nadure na osnovi plače zadnjega obračunskega meseca.

Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, skladno z določili zakona.

(1) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo v primerih, navedenih v zakonu, ter še v naslednjih izjemnih primerih:

• da se opravi delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije,
• da se opravi delo za izpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti,
• da se izpolnijo nakupno-prodajne obveznosti,
• kadar je potrebno opraviti nujna dela nenadno odsotnega delavca in dela ni mogoče odložiti.

(2) Delodajalec mora delavcu ali večjemu številu delavcev nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu oziroma delavcem pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisno odreditev vroči delavcu oziroma delavcem naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

(3) Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih mesecev. Letna omejitev nadurnega dela lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve v trajanju 170 ur, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

(4) Delo preko polnega delovnega časa je poseben delovni pogoj, na podlagi katerega ima delavec pravico do posebnega dodatka.

(5) Za nadurno delo je potrebno predhodno pisno soglasje delavca oziroma delavke v primerih določenimi z zakonom.

(6) V primeru odreditve nadurnega dela pripada delavcu oziroma delavcem po izteku rednega delovnega časa primeren delovni odmor. Dolžina in kriterij za delovni odmor se podrobneje določi s podjetniško kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom.

Za nočno delo se neposredno uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih.

Za začasno prerazporeditev delovnega časa se neposredno uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih.

(1) Delodajalec je dolžan najkasneje do konca koledarskega leta določiti letni razpored delovnega časa (delovni koledar) za naslednje leto.

(2) Letni razpored delovnega časa mora določiti delovne dneve in proste dneve v posameznem mesecu.

(3) Delodajalec obvesti delavce o koledarju dela na način, ki je običajen za obveščanje v družbi, sindikat pa s pisnim obvestilom.

(1) Delavec ima pravico odsotnosti z dela brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:

• neodložljivih osebnih opravkov,
• zasebnega potovanja,
• popravila hiše ali stanovanja,
• izobraževanja v lastnem interesu,
• zdravljenja na lastne stroške,
• nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna.

(2) Za odsotnost z dela iz prejšnjega odstavka zaprosi delavec v pisni obliki, odobri pa jo poslovodni organ delodajalca ali od njega pooblaščeni delavec, vendar le, kadar delavec odsotnosti ne more uresničiti iz rednega letnega dopusta.

(3) Poslovodni organ delodajalca lahko delavčevo zahtevo za neplačano odsotnost z dela zavrne, če trenutne zahteve delovnega procesa takšne odsotnosti ne dopuščajo.

(4) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače do največ 30 delovnih dni v koledarskem letu.

(5) V primeru neplačane odsotnosti lahko delodajalec od delavca zahteva povrnitev plačanih davkov in prispevkov.

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do največ 7 delovnih dni v letu zaradi:

	Št. delovnih dni
– lastne poroke	1
– smrti zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka	2
– smrti staršev (oče, mati, očim, mačeha, posvojitelj)	2
– smrti zakončevih staršev in smrti starih staršev	1
– selitve delavca iz kraja v kraj, če je v interesu delodajalca	do 2
– elementarnih nesreč	do 5

Trajanje odsotnosti po peti in šesti alineji določi, upoštevajoč dejanske okoliščine, poslovodni delavec.

(1) Delavec ima upoštevaje določbo drugega odstavka 16. člena te kolektivne pogodbe (poln delovni čas) pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju 20 delovnih dni, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.

(2) Pri določanju dolžine letnega dopusta se poleg zakonskih upoštevajo še naslednji kriteriji:

• delovna doba delavca pri zadnjem delodajalcu,
• zahtevnost dela,
• pogoji dela.

Vrednotenje izbranih kriterijev se določi v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca.

(3) Letni dopust traja največ 31 delovnih dni, tudi v primeru, da delavcu po različnih kriterijih pripada več delovnih dni. Izjemoma lahko koristijo 3 dodatne dni letnega dopusta le starejši delavci, katerim po različnih drugih kriterijih pripada 28 ali več dni letnega dopusta ter delavci, ki so starši otrok, ki še niso dopolnili 7 let (skupaj do največ 34 delovnih dni).

(4) Glede določanja trajanja letnega dopusta, pridobitve pravice oziroma izrabe letnega dopusta se neposredno uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih.

(5) Obvestilo o odmeri števila dni letnega dopusta za tekoče leto izda delodajalec do 1. marca tekočega leta.