(1) Delavec mora opravljati tudi drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi v naslednjih primerih:

• ko je treba nadomestiti začasno odsotne delavce (nadomeščanje do 14 delovnih dni),
• v utemeljenih primerih, ko je treba zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo nujno opraviti, da se prepreči nastanek škode,
• ob uvajanju novih delovnih procesov, predlogov in izboljšav.

(2) Potrebe po opravljanju drugega dela opredeli delodajalec in o tem obvesti delavca v roku, ki ga določa pogodba o zaposlitvi, najpozneje pa en dan pred datumom začetka dela. V izjemnih in utemeljenih primerih delodajalec lahko odredi delo brez predhodnega obvestila.

(3) Če mora delavec v celoti opravljati drugo delo, ki ni predmet njegove pogodbe o zaposlitvi, mu za čas opravljanja drugega dela pripada najmanj taka plača kakršno bi prejel, če bi opravljal delo po svoji pogodbi o zaposlitvi oziroma plača, ki je zanj ugodnejša.