Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

(1) Kolektivna pogodba velja za podpisnike kolektivne pogodbe, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95, 15/96, 2/02) na pridobiten način opravljajo dejavnost 45.23 gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov.

(2) Za druge delodajalce, ki po standardni kvalifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95, 15/96, 2/02) na pridobiten način opravljajo dejavnost 45.23 gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov in so člani Združenja delodajalcev Slovenije, kolektivna pogodba velja, pod pogojem, da k njej pristopijo.

(1) Ta Kolektivna pogodba velja za vse delavce zaposlene pri delodajalcih, ki jih zajema stvarna veljavnost te kolektivne pogodbe, razen, če ni s posamezno pogodbo o zaposlitvi drugače določeno, vendar ne manj ugodno kot je določeno s to pogodbo.

(2) Ta Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

(1) Ta pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Veljati začne 1. 8. 2004. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Veljavnost tarifne priloge, ki je sestavni del te kolektivne pogodbe, je določena v tarifni prilogi.

(3) Če do preteka veljavnosti tarifne priloge ni sklenjena nova tarifna priloga, se njena veljavnost podaljša, do sklenitve nove tarifne priloge.

(1) Izraza delavec in delodajalec se v tej kolektivni pogodbi uporabljata v pomenu in obsegu kot to opredeljuje zakon o delovnih razmerjih.

(2) Gospodarska dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja z namenom pridobivanja dobička, v statusni obliki, ki jo predvideva zakon. Šteje se, da gre za opravljanje gospodarske dejavnosti na pridobiten način, če je subjekt statusno organiziran v obliki, katere temeljni namen je pridobivanje dobička.

(3) Poslovodne osebe so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.

(4) Splošni akt je akt delodajalca, ki na splošno ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji, skladno z zakonom o delovnih razmerjih.

(5) Sistemizacija delovnih mest je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in pogoje za zasedbo delovnih mest.

(6) Kolektivna pogodba obsega obligacijski in normativni del. Obligacijski del opredeljuje razmerja med stranema kolektivne pogodbe ter preprečevanje in reševanje kolektivnih sporov, normativni del pa določa obseg pravic delavcev in obveznosti delodajalcev. Sestavni del normativnega dela kolektivne pogodbe je tudi tarifna priloga.

(7) Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil je pojasnjen v poglavju, ki opredeljuje plačilo za delo.

(8) Stranke te kolektivne pogodbe so podpisniki na delodajalski in na delojemalski strani.

Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi pri delodajalcih.

(1) Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest.

(2) Tarifni razredi so naslednji:

1. tarifni razred: (enostavna dela)

Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučitev in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.

2. tarifni razred: (manj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno ali več mesečni tečaji.

3. tarifni razred: (srednje zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja ali program USO z 2 letoma delovnih izkušenj oziroma po NPK-nacionalni poklicni kvalifikaciji.

4. tarifni razred: (zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja, ali program USO z 10 leti delovnih izkušenj oziroma po NPK nacionalni poklicni kvalifikaciji.

22. tarifni razred: (bolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit.

Delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.

6. tarifni razred: (zelo zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba.

7. tarifni razred: (visoko zahtevna dela)

VII/1 Delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba.

VII/2 Delovna mesta za katera se zahteva univerzitetna izobrazba.

8. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju ali strokovnem izobraževanju.

9. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela).

Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat.

Tipična dela oziroma poklici se razvrstijo v posamezne tarifne razrede:

(1) Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest.

(2) Tarifni razredi so naslednji:

1. tarifni razred: (enostavna dela)

Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučitev in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.

2. tarifni razred: (manj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno ali več mesečni tečaji.

3. tarifni razred: (srednje zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja ali program USO z 2 letoma delovnih izkušenj oziroma po NPK-nacionalni poklicni kvalifikaciji.

4. tarifni razred: (zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja, ali program USO z 10 leti delovnih izkušenj oziroma po NPK nacionalni poklicni kvalifikaciji.

22. tarifni razred: (bolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit.

Delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.

6. tarifni razred: (zelo zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba.

7. tarifni razred: (visoko zahtevna dela)

VII/1 Delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba.

VII/2 Delovna mesta za katera se zahteva univerzitetna izobrazba.

8. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju ali strokovnem izobraževanju.

9. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela).

Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat.

Tipična dela oziroma poklici se razvrstijo v posamezne tarifne razrede:

-------------------------------------------
Tar. razred     Tipična delovna mesta
-------------------------------------------
 I.              NK gradbeni delavec
                 NK asfalter
                 NK cestar za enostavna dela
 -------------------------------------------
 II.             PU gradbeni delavec
                 PU cestar
                 PU zidar
                 PU tesar
                 PU asfalter
                 PU strojnik LGM
 -------------------------------------------
 III.            PU cestni preglednik
                 cestar
                 vzdrževalec AC
                 strojnik LGM
 -------------------------------------------
 IV.             KV zidar
                 KV tesar
                 KV asfalter
                 cestni preglednik
                 strojnik TGM
                 voznik
                 skupinovodja
                 pobiralec cestnin
 -------------------------------------------
 V.              delovodja
                 gr. tehnik
                 prometnik
                 knjigovodja
 -------------------------------------------
 VI.             vodja enote
                 vodja gradbišča
                 vodja priprave dela
                 glavni knjigovodja
 -------------------------------------------
 VII./1VII./2    vodja projekta
                 projektant
 VIII.           svetovalec
 -------------------------------------------
 IX.             –
------------------------------------------- 

(3) Delodajalec mora pred sprejetjem akta o sistematizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata. 

(1) Pogodba o zaposlitvi poleg sestavin, ki jih določa zakon, lahko vsebuje tudi določila o:

• tarifnem oziroma plačilnem razredu,
• poskusnem delu,
• pripravništvu,
• dogovoru o arbitražnem reševanju individualnih delovnih sporov,
• drugih obveznostih delavca in delodajalca.

(1) Delodajalec je dolžan delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogočiti seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(2) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

(1) Poskusno delo ne sme trajati dlje kot je določeno v objavi.

(2) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela se določi v pogodbi o zaposlitvi.

(1) Kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.

(2) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe:

• za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
• za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
• za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se glede na dolžino delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja) oziroma največ za šest mesecev (VII. stopnja).

(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.

(5) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(6) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

(7) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katero se je usposabljal pripravnik. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

(8) Pripravništva ni treba opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanjem med trajanjem delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke in delavcu, ki je pridobil poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.

(9) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.

10. Pripravnik opravlja pripravniški izpit najpozneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.

(1) Delavec mora opravljati tudi drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi v naslednjih primerih:

• ko je treba nadomestiti začasno odsotne delavce (nadomeščanje do 14 delovnih dni),
• v utemeljenih primerih, ko je treba zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo nujno opraviti, da se prepreči nastanek škode,
• ob uvajanju novih delovnih procesov, predlogov in izboljšav.

(2) Potrebe po opravljanju drugega dela opredeli delodajalec in o tem obvesti delavca v roku, ki ga določa pogodba o zaposlitvi, najpozneje pa en dan pred datumom začetka dela. V izjemnih in utemeljenih primerih delodajalec lahko odredi delo brez predhodnega obvestila.

(3) Če mora delavec v celoti opravljati drugo delo, ki ni predmet njegove pogodbe o zaposlitvi, mu za čas opravljanja drugega dela pripada najmanj taka plača kakršno bi prejel, če bi opravljal delo po svoji pogodbi o zaposlitvi oziroma plača, ki je zanj ugodnejša.

(1) Če je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, delavca ni mogoče napotiti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

• če traja pot na delo in z dela v običajnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot dve uri;
• če gre za delavca, starejšega od 55 let oziroma delavko, starejšo od 51 let.

(2) V primerih napotitve delavca na delo v drug kraj mora delodajalec delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela.

(3) Če napotitev delavca na delo v drug kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne razmere in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).

Upravičeni razlogi (poleg tistih, ki jih določa 211. člen Zakona o delovnih razmerjih), zaradi katerih delavec lahko odkloni napotitev na začasno delo v tujino, so:

• vzgoja in varstvo otroka, ki še ni dopolnil 18 let starosti, če delavec živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo,
• težja bolezen otroka ali posvojenca, staršev, zakonca, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in ki zahteva skrb in nego družinskega člana, ki ne more skrbeti sam zase.

(1) Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora ter čas upravičene odsotnosti z dela v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo.

(2) Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.

(3) Polni delovni čas traja največ 40 ur na teden.

(4) Delovni teden ima praviloma 5 delovnih dni.

(5) Razporeditev delovnega časa v koledarskem letu se opredeli v planu izrabe letnega delovnega časa. Delodajalec mora je pred sprejemom plana izrabe letnega delovnega časa s predlogom plana seznaniti sindikat. Sindikat lahko v 8 dneh od seznanitve poda svoje mnenje. Delodajalec se je do mnenja sindikata dolžan opredeliti. Če sindikat v 8 dneh ne da mnenja, se šteje, da s planom soglaša.

(6) Plan izrabe letnega delovnega časa delodajalec oblikuje skladno s potrebami delovnega procesa najpozneje do 31. 3. tekočega koledarskega leta.

(7) Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa in začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas po šestem odstavku 147. člena zakona o delovnih razmerjih kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev.

(8) Dnevni ali tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju kot je določen v zakonu, se zagotavlja v roku dveh mesecev (158. členu zakona o delovnih razmerjih).

(1) Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to zahtevajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

(2) Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovni čas krajši od polnega, ima enake pravice kot delavec, ki dela polni delovni čas, uresničuje pa jih sorazmerno času za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, razen tistih pravic za katere zakon in ta pogodba določata drugače.

Drug izjemen, nujen in nepredviden primer, ko se mora opravljati nadurno delo je nenadno, izjemno začasno povečanje obsega dela na določenem delovnem mestu.

(1) Delavcem, ki imajo 5-dnevni delovni tednik, pripada 20 dni osnovnega dopusta.

(2) Delavcem, ki imajo delovni čas razporejen na več kot 5 dni v tednu, se osnovni 20-dnevni dopust sorazmerno poveča; tistim, ki imajo delovni čas razporejen na manj kot 5 dni v tednu, pa sorazmerno zmanjša.

(3) Proste sobote se ne vštevajo v letni dopust.

(4) Delavec ima pravico 2 dni letnega dopusta izrabiti tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti delodajalca 3 dni pred nastopom dopusta.

(5) Poleg osnovnega dopusta, določenega v prvem in drugem odstavku tega člena, delavcem pripadajo še dodatni dnevi dopusta po naslednjih kriterijih:

Skupna delovna doba:
do 15 let             0 dni
nad 15 do 20 let      2 dni
nad 20 do 25 let      4 dni
nad 25 do 30 let      5 dni
nad 30 do 35 let      6 dni
nad 35 let            7 dni
Zahtevnost del delovnega mesta
– VI. tarifni razred                 1 dan dopusta
– VII.- IX. tarifni razred           2 dni dopusta
Težji pogoji dela
– delovodja, skupinovodja, mehanik,
voznik, strojnik, gradbeni delavec,
cestar in cestni preglednik,
ter delavec v zimski službi          1 dan dopusta
– delavec na asfaltih, delavec
v kamnolomu in delavec
na cestni osi                        2 dni dopusta
Delavec je upravičen do dodatnega dopusta po tej točki le po enem kriteriju.
Kontinuirano nočno delo (izmensko delo)
– delavec, ki dela samo popoldan
   več kot 14 dni v mesecu           1 dan dopusta
– delavec, ki dela v turnusu več kot
   14 dni z nočnim delom v mesecu    2 dni dopusta

Kontinuirano opravljanje dela pobiralca cestnine

Na delovnem mestu pobiralca cestnine, ki opravlja delo s strankami pripada:

– nad 200 do 400 strank na dan      1 dan dopusta
– nad 400 do 600 strank na dan      2 dni dopusta
– nad 600 strank na dan             3 dni dopusta

Posebne socialne in zdravstvene razmere:

Glede na posebne socialne in zdravstvene razmere pripada:

– staršem za vsakega otroka
do 15. leta starosti                       1 dan dopusta
– invalidom, delavcem z najmanj
60% telesno okvaro in delavcem,
ki varujejo in negujejo otroka s telesno
in duševno prizadetostjo                   3 dni dopusta
– starejšim delavcem, ki so dopolnili
55 let in delavkam, ki so dopolnile 51 let
starosti v povezavi z 236. člen ZDR        3 dni dopusta

(1) Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi:

– lastne poroke                               2 dni
– rojstva otroka                              1 dan
– poroke otroka                               1 dan
– smrti zakonca, otrok, posvojenca, staršev   2 dni
– smrti zakončevih staršev, starih staršev,
bratov, sester                                1 dan
– selitve delavca oziroma družine
v interesu delodajalca                        2 dni
– selitve delavca oziroma družine             1 dan
– elementarnih nesreč                         3 dni

(2) Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.

(3) Odsotnost delavca iz prvega odstavka tega člena je v breme delodajalca.

(4) Delodajalec lahko odobri delavcu neplačano odsotnost z dela (odsotnost brez pravice do nadomestila plače).

(5) O trajanju in vsebini obveznosti delavca in delodajalca v zvezi z neplačano odsotnostjo z dela skleneta delavec in delodajalec poseben pismen dogovor (sporazum). Dogovor opredeljuje kdo je plačnik prispevkov delavca in prispevkov delodajalca za čas odsotnosti z dela.

Področje varnosti in zdravja pri delu urejajo predpisi in drugi akti s področja varstva in zdravja pri delu.

(1) Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v interesu delodajalca, delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.

(2) Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje in sklene z njim pogodbo o izobraževanju.

(3) Izobraževanje delavcev je lahko organizirano med delovnim časom ali izven delovnega časa.

(4) Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice kot če bi delal.

(5) Za izobraževanje v interesu delodajalca se šteje tudi izobraževanje sindikalnih zaupnikov o socialnem partnerstvu in delovno pravni zakonodaji.

(1) V primeru, ko se delavec izobražuje v interesu delodajalca in je napoten na izobraževanje, izobraževanje pa je organizirano izven delovnega časa, delavcu pripada:

• en delovni dan za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
• dva delovna dneva za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja,
• štiri delovne dni za maturo oziroma zaključni izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
• pet delovnih dni za diplomo na višji ali visoki stopnji izobraževanja,
• tri delovne dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
• deset delovnih dni za zaključni magistrski izpit oziroma specialistični izpit ali magistrsko oziroma specialistično nalogo,
• deset delovnih dni za doktorat.

(2) Do odsotnosti iz prejšnjega odstavka je delavec upravičen samo, ko prvič opravlja izpit.

(3) Vsa razmerja zvezi z izobraževanjem se uredijo s pogodbo o izobraževanju.

(1) Delavcu, ki se izobražuje v skladu s prvim odstavkom 21. člena te pogodbe delodajalec krije zlasti naslednje stroške, povezane z izobraževanjem:

• prevoz,
• kotizacijo,
• šolnino.

(2) Stroške prehrane in stroške bivanja delodajalec povrne delavcu, glede na naravo izobraževanja, če je tako določeno s pogodbo o izobraževanju.

(1) Delodajalec mora po končanem izobraževanju izpolniti obveznosti iz pogodbe o izobraževanju najpozneje v roku šestih mesecev.

(2) Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz prvega odstavka tega člena, je delavec prost svojih obveznosti iz pogodbe o izobraževanju.

(3) Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, mora delodajalcu povrniti vse stroške, povezane z izobraževanjem.