(1) Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi:

– lastne poroke                               2 dni
– rojstva otroka                              1 dan
– poroke otroka                               1 dan
– smrti zakonca, otrok, posvojenca, staršev   2 dni
– smrti zakončevih staršev, starih staršev,
bratov, sester                                1 dan
– selitve delavca oziroma družine
v interesu delodajalca                        2 dni
– selitve delavca oziroma družine             1 dan
– elementarnih nesreč                         3 dni

(2) Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.

(3) Odsotnost delavca iz prvega odstavka tega člena je v breme delodajalca.

(4) Delodajalec lahko odobri delavcu neplačano odsotnost z dela (odsotnost brez pravice do nadomestila plače).

(5) O trajanju in vsebini obveznosti delavca in delodajalca v zvezi z neplačano odsotnostjo z dela skleneta delavec in delodajalec poseben pismen dogovor (sporazum). Dogovor opredeljuje kdo je plačnik prispevkov delavca in prispevkov delodajalca za čas odsotnosti z dela.