(1) Delodajalec in delavec lahko skleneta pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi v sledečih primerih:

• v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi iz razloga izpolnitve obveznosti iz pogodbe o štipendiranju;
• v primeru zaposlitve pripravnika;
• v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi z vodilnim delavcem, pri čemer se za vodilnega delavca šteje tisti delavec, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve. Vodilne delavce iz prejšnjega stavka določi delodajalec z aktom, ki ureja organizacijo dela pri delodajalcu;
• sklenitev pogodbe o zaposlitvi z vrhunskim strokovnjakom, pri čemer se za vrhunskega strokovnjaka šteje delavec, ki ima posebna znanja in sposobnosti, ki jih delodajalec potrebuje za svoj dolgoročni razvoj na primer pri razvoju novih izdelkov in tehnologij;
• za zagotovitev izrabe presežkov ur oziroma koriščenje letnega dopusta za konkretnega delavca in to najdalj za 3 mesece v koledarskem letu;

(2) Manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas v prvem letu poslovanja, ko pričnejo z dejavnostjo.

(3) Število napotenih delavcev pri uporabniku ne sme presegati 50 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku. V to omejitev se ne vštevajo delavci, ki so pri delodajalcu, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku zaposleni za nedoločen čas. Omejitev iz tega odstavka se ne uporablja za uporabnika – manjšega delodajalca.