(1) Pogodbeni stranki s to kolektivno pogodbo avtonomno urejata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalcev skladno z zakoni.

(2) Kolektivna pogodba obsega obligacijski in normativni del ter tarifno prilogo. Obligacijski del ureja pravice in obveznosti strank kolektivne pogodbe, normativni del pa ureja pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalcev iz delovnih razmerij. Tarifna priloga, ki je sestavni del normativnega dela te pogodbe, določa najnižje osnovne plače, druge vrste plačil in povračil stroškov v zvezi z delom.

(1) Pogodbeni stranki kolektivne pogodbe sta Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za tekstilno, oblačilno in usnjarsko-predelovalno, kot predstavnik delodajalcev in Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije, kot predstavnik delavcev.

(2) Uporabniki te kolektivne pogodbe so delodajalci, člani pogodbene stranke in pri njih zaposleni delavci ali drugi sopodpisniki KPtoupd.

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Kolektivna pogodba velja za delodajalce v zasebnem sektorju, ki kot glavno dejavnost opravljajo eno od navedenih dejavnosti:

+---------------------------------------------------------------+
|C13 Proizvodnja tekstilij                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.1 Priprava in predenje tekstilnih vlaken                   |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.10 Priprava in predenje tekstilnih vlaken                  |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.100 Priprava in predenje tekstilnih vlaken                 |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.2 Tkanje tekstilij                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.20 Tkanje tekstilij                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.200 Tkanje tekstilij                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.3 Dodelava tekstilij                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.30 Dodelava tekstilij                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.300 Dodelava tekstilij                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.9 Proizvodnja drugih tekstilij                             |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.91 Proizvodnja pletenih in kvačkanih materialov            |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.910 Proizvodnja pletenih in kvačkanih materialov           |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.92 Proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, razen oblačil  |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.920 Proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, razen oblačil |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.93 Proizvodnja preprog                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.930 Proizvodnja preprog                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.94 Proizvodnja vrvi, vrvic in mrež                         |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.940 Proizvodnja vrvi, vrvic in mrež                        |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.95 Proizvodnja netkanih tekstilij in izdelkov iz njih,     |
|razen oblačil                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.950 Proizvodnja netkanih tekstilij in izdelkov iz njih,    |
|razen oblačil                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.96 Proizvodnja tehničnega in industrijskega tekstila       |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.960 Proizvodnja tehničnega in industrijskega tekstila      |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.99 Proizvodnja drugje nerazvrščenih tekstilij              |
+---------------------------------------------------------------+
|C13.990 Proizvodnja drugje nerazvrščenih tekstilij             |
+---------------------------------------------------------------+
|C14 Proizvodnja oblačil                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.1 Proizvodnja oblačil, razen krznenih                      |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.11 Proizvodnja usnjenih oblačil                            |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.110 Proizvodnja usnjenih oblačil                           |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.12 Proizvodnja delovnih oblačil                            |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.120 Proizvodnja delovnih oblačil                           |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.13 Proizvodnja drugih vrhnjih oblačil                      |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.130 Proizvodnja drugih vrhnjih oblačil                     |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.14 Proizvodnja spodnjega perila                            |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.140 Proizvodnja spodnjega perila                           |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.19 Proizvodnja drugih oblačil, pokrival ter dodatkov       |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.190 Proizvodnja drugih oblačil, pokrival ter dodatkov      |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.2 Proizvodnja krznenih izdelkov                            |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.20 Proizvodnja krznenih izdelkov                           |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.200 Proizvodnja krznenih izdelkov                          |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.3 Proizvodnja pletenih in kvačkanih oblačil                |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.31 Proizvodnja nogavic                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.310 Proizvodnja nogavic                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.39 Proizvodnja drugih pletenih in kvačkanih oblačil        |
+---------------------------------------------------------------+
|C14.390 Proizvodnja drugih pletenih in kvačkanih oblačil       |
+---------------------------------------------------------------+
|C15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov           |
+---------------------------------------------------------------+
|C15.1 Strojenje in dodelava usnja in krzna, proizvodnja        |
|potovalne galanterije in sedlarskih izdelkov                   |
+---------------------------------------------------------------+
|C15.11 Strojenje in dodelava usnja in krzna                    |
+---------------------------------------------------------------+
|C15.110 Strojenje in dodelava usnja in krzna                   |
+---------------------------------------------------------------+
|C15.12 Proizvodnja potovalne galanterije, sedlarskih in        |
|jermenarskih izdelkov                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|C15.120 Proizvodnja potovalne galanterije, sedlarskih in       |
|jermenarskih izdelkov                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|C15.2 Proizvodnja obutve                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|C15.20 Proizvodnja obutve                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|C15.200 Proizvodnja obutve                                     |
+---------------------------------------------------------------+

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 4. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije.

(2) Kolektivna pogodba lahko velja tudi za poslovodne delavce in prokuriste, če je s pogodbo o zaposlitvi tako dogovorjeno.

(3) Določbe te kolektivne pogodbe veljajo tudi za delavce, ki pri delodajalcih kot uporabnikih opravljajo delo na podlagi napotila delodajalca, pri katerem so v delovnem razmerju, in sicer glede tistih pravic, obveznosti in odgovornosti in v obsegu, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

(4) Kolektivna pogodba se glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba, uporablja tudi za dijake in študente na obveznem praktičnem usposabljanju.

(1) Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

(2) Kolektivna pogodba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne prvi dan v mesecu po objavi.

(3) Pogodbena stranka lahko odpove kolektivno pogodbo s šest mesečnim odpovednim rokom, ki začne teči naslednji dan po objavi odpovedi v Uradnem listu RS.

(4) Pogodbena stranka o odpovedi obvesti drugo pogodbeno stranko s priporočenim pismom.

(5) Odpoved te kolektivne pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(6) Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj 12 mesecev, uporabljajo določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe. Določbe normativnega dela kolektivne pogodbe se lahko uporabljajo tudi dlje, če se stranki kolektivne pogodbe o tem pisno dogovorita.

(7) Po odpovedi te kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

(8) Tarifna priloga se sklene za obdobje, ki ne sme biti krajše od enega leta. Če do izteka veljavnosti tarifne priloge ni sklenjena nova, se njena veljavnost podaljša vsakokrat za eno leto.

Stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb ter opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te kolektivne pogodbe.

(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki pisni predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo razlogov in ciljev za spremembe.

(3) Druga pogodbena stranka se je dolžna do predloga pisno opredeliti v roku 30 dni od prejema predloga.

(4) Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, se lahko nadaljuje postopek pomirjanja, kot ga določa štirinajsto poglavje normativnega dela te kolektivne pogodbe.

(1) Vsaka stranka lahko kadar koli predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

(2) Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo ene od pogodbenih strank.

(3) Do pisne in obrazložene pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga pogodbena stranka dolžna opredeliti v roku 30 dni od prejema pobude.

(4) V primeru, da druga pogodbena stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove KP, oziroma se do pisne pobude v roku, ki ga določa prejšnji odstavek tega člena ne opredeli, se postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.

(1) Za izboljšanje konkurenčnosti, možnosti ohranitve zaposlitve in zaposlitvenih možnosti ranljivih oziroma drugih dogovorjenih skupin delavcev se najmanj po en podpisnik vsake pogodbene stranke lahko dogovorita o ustanovitvi fundacije.

(2) Namen fundacije je namensko zbiranje sredstev za pomoč delodajalcem pri razvoju konkurenčnosti in zagotavljanju potrebnih aktivnosti za dvig znanja, veščin in splošne razgledanosti in s tem lažje zaposljivosti delavcev v dejavnosti.

(3) V okviru delovanja fundacije si bosta stranki te kolektivne pogodbe, z namenom izboljšanja ravni varnosti in zdravja pri delu prizadevali za dvig ozaveščenosti in pomena varnega in zdravega dela tako, da bosta skupaj in vsaka posebej pripravljali in izvajali aktivnosti z namenom zmanjševanja tveganj iz tega naslova, in sicer z ozaveščanjem, usposabljanjem, izobraževanjem ter razvijanjem ustreznih orodij in metod za dvig varnosti in zdravja pri delu.

(4) Financiranje aktivnosti iz tega člena in način pridobivanja sredstev prek različnih državnih institucij in različnih javnih razpisov, koordinacija in standardizacija delovanja ter zagotavljanja kvalitetnejših, cenejših ter enotnejših programov in spremljanje namembnosti uporabe sredstev, se določi v pravilih fundacije.

(5) Izbiro izvajalcev, ki sodelujejo pri izvedbi programov iz prejšnjega odstavka, opravijo ustanovitelji fundacije.

(1) Stranki te kolektivne pogodbe imenujeta 3-člansko strokovno komisijo, in sicer vsaka stranka po enega člana, tretjega člana, predsednika komisije, pa imenujeta sporazumno, iz vrst priznanih strokovnjakov za delovno pravo.

(2) Strokovna komisija sprejema razlago te kolektivne pogodbe in pripravlja strokovne predloge za spreminjanje in dopolnjevanje te kolektivne pogodbe v okviru danih predlogov. Razlage in strokovne predloge pošlje strankama te kolektivne pogodbe za ureditev določenega vprašanja.

(3) Komisija iz prvega odstavka tega člena se konstituira najkasneje v roku 30 dni po sklenitvi te kolektivne pogodbe. Komisija o načinu sprejemanja razlag in strokovnih predlogov oziroma o načinu dela na prvi seji sprejme poslovnik o delu komisije. Delo strokovne komisije vodi predsednik.

(1) Pogodbeni stranki lahko medsebojne interesne kolektivne spore rešujeta na miren način s pomirjanjem, arbitražo ali mediacijo.

(2) Spori se rešujejo ob uporabi določb zakona, ki ureja kolektivne pogodbe in zakona, ki ureja arbitražo oziroma mediacijo in druge načine mirnega reševanja sporov.

(3) Pogodbeni stranki rešujeta spore o pravici na način, kot to določa štirinajsto poglavje iz normativnega dela te kolektivne pogodbe.

Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde, razen v primerih in pod pogoji, ko je dogovorjeno odstopanje v tej pogodbi.

(1) Delodajalec določi v aktu o sistemizaciji delovnih mest pogoje za zasedbo delovnih mest.

(2) Ureditev delovnih mest po tej pogodbi ne posega v pristojnost delodajalca, da v aktu o sistemizaciji delovnih mest določi spregled izobrazbe v primeru, da kandidat izpolnjuje alternativno določene pogoje, kot so na primer NPK ali daljše ob delu pridobljene izkušnje in podobno.

Delodajalec mora delavce seznaniti na pri delodajalcu običajen način o tem, katere zaposlene je pooblastil za odločanje o njihovih pravicah, obveznostih in odgovornostih.

(1) Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost prijavljenih kandidatov za delo, pri čemer sam določi ustrezen način preizkusa.

(2) Delodajalec lahko preizkusi le strokovno usposobljenost, znanje, veščine in spretnosti ter psihofizične sposobnosti, ki so potrebne pri delu.

(3) Predhodni preizkus usposobljenosti je praviloma izvedba posamezne naloge ali skupina nalog, na podlagi katerih lahko delodajalec oceni zahtevane sposobnosti za zasedbo delovnega mesta. Predhodni preizkus usposobljenosti ne sme trajati dalj kot tri dni in poteka pod stalnim nadzorom delodajalca ali od njega pooblaščenega delavca. Pred predhodnim preizkusom usposobljenosti mora delodajalec kandidata zavarovati za primer nesreče pri delu.

(1) Opravičene razloge, zaradi katerih delavec ne prične delati, določa zakon, ki ureja delovna razmerja in ta kolektivna pogodba v členu o plačani odsotnosti z dela.

(2) V primeru, da delavec ne nastopi dela na dogovorjeni datum iz drugih razlogov, se šteje, da delovno razmerje ni nastalo, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače.

(1) Delodajalec je dolžan vročiti predlog pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki se zaposluje pri njem, najmanj tri delovne dni pred predvidenim dnem sklenitve pogodbe.

(2) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(3) Delavec ima ves čas trajanja delovnega razmerja pravico do vpogleda v vsebino kolektivnih pogodb in ostalih aktov, ki zavezujejo delodajalca, na pri delodajalcu običajen način. Enako pravico imajo tudi napoteni delavci, ki pri delodajalcu kot uporabniku opravljajo delo.

(4) Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavca seznaniti z razvrstitvijo delovnega mesta v TR. Podatek o razvrstitvi v tarifni razred je informativne narave.

(1) Delodajalec in delavec lahko skleneta pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi v sledečih primerih:

• v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi iz razloga izpolnitve obveznosti iz pogodbe o štipendiranju;
• v primeru zaposlitve pripravnika;
• v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi z vodilnim delavcem, pri čemer se za vodilnega delavca šteje tisti delavec, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve. Vodilne delavce iz prejšnjega stavka določi delodajalec z aktom, ki ureja organizacijo dela pri delodajalcu;
• sklenitev pogodbe o zaposlitvi z vrhunskim strokovnjakom, pri čemer se za vrhunskega strokovnjaka šteje delavec, ki ima posebna znanja in sposobnosti, ki jih delodajalec potrebuje za svoj dolgoročni razvoj na primer pri razvoju novih izdelkov in tehnologij;
• za zagotovitev izrabe presežkov ur oziroma koriščenje letnega dopusta za konkretnega delavca in to najdalj za 3 mesece v koledarskem letu;

(2) Manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas v prvem letu poslovanja, ko pričnejo z dejavnostjo.

(3) Število napotenih delavcev pri uporabniku ne sme presegati 50 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku. V to omejitev se ne vštevajo delavci, ki so pri delodajalcu, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku zaposleni za nedoločen čas. Omejitev iz tega odstavka se ne uporablja za uporabnika – manjšega delodajalca.

(1) V primeru, da se pogodba o zaposlitvi sklene iz razloga priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano, se sme pogodba skleniti za obdobje daljše od dveh let, če je projektno delo organizirano skladno z opredelitvijo v drugem odstavku tega člena.

(2) Za projektno delo se šteje delovni proces:

• v katerem se izvajajo naloge oziroma programi z določenim ciljem, ki niso del trajnega opravljanja dejavnosti,
• za katerega se vodi projektna dokumentacija,
• ima opredeljeno osebo/osebe za vodenje projekta,
• je časovno opredeljen in
• je v naprej finančno ovrednoten.

(1) Delavec je dolžan opravljati drugo delo v naslednjih primerih:

• zaradi nenadnega zmanjšanja ali povečanja obsega dela;
• zaradi nadomeščanja drugega delavca;
• v primerih nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo na delovnem mestu;
• v primeru izjemnih vremenskih pogojev elementarnih nesreč;
• v drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo potrebno nujno opraviti, da se prepreči nastanek škode;
• v primerih uvajanja novih delovnih procesov, novih organizacijskih enot itd.;
• v času odpovednega roka;
• neizpolnjevanje zdravstvenih pogojev za opravljanje dela;
• v drugih primerih, določenih s kolektivno pogodbo pri delodajalcu.

(2) Delavec mora biti usposobljen za varno opravljanje drugega dela.

(3) Delavec mora pred začetkom opravljanja drugega dela prejeti pisni nalog za drugo delo, razen ob napotitvi na drugo delo za krajši čas. Krajši čas ne sme biti daljši od petih delovnih dni.

(4) Delavec lahko opravlja drugo delo po določbah tega člena največ 30 delovnih dni zaporedoma in ne več kot 60 delovnih dni v enem koledarskem letu., razen v primeru devete (predzadnje) alineje prvega odstavka tega člena, ko lahko delavec opravlja drugo delo najdalj šest mesecev.

(5) Za čas opravljanja drugega dela delavcu pripada plača, ki je zanj ugodnejša.

(1) Poskusno delo ne more trajati dlje, kot je določeno v objavi.

(2) Poskusno delo lahko traja:

• na delovnih mestih, razvrščenih v I. do vključno IV. tarifni razred, največ 3 mesece,
• na delovnih mestih, razvrščenih v V. ali višji tarifni razred, največ 6 mesecev.

(3) Poskusno delo se lahko ob začasni odsotnosti z dela podaljša, če je bila ta odsotnost daljša od 5 delovnih dni.

(1) Kot pripravnik lahko sklene pogodbo o zaposlitvi delavec, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in ravni svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela.

(2) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na raven strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

• za dela IV. in V. ravni strokovne izobrazbe največ šest mesecev,
• za dela VI. In VII. ravni strokovne izobrazbe največ dvanajst mesecev.

(3) Pripravništvo se lahko podaljša za čas opravičene odsotnosti pripravnika z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta.

(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako raven strokovne izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto, za katero se usposablja pripravnik, in tri leta delovnih izkušenj ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela in najmanj pet let delovnih izkušenj.

(5) Mentor je dolžan:

• pripravniku ob nastopu pripravništva izročiti program pripravništva, ki mora vsebovati tudi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva,
• skrbeti za izvajanje programa in izvedbo načrta pripravništva,
• uvajati pripravnika v delo,
• dajati pripravniku strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu,
• seznanjati pripravnika s pravilno uporabo delovnih sredstev in naprav ter ga seznanjati z delovnimi postopki,
• podati pisno mnenje o pripravniku in pripravništvu.

(6) Pripravništvo se zaključi s pripravniškim izpitom.

(7) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in iz delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe in tri leta delovnih izkušenj ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela in najmanj pet let delovnih izkušenj, kot se zahteva za delovno mesto, za katero se usposablja pripravnik. Mentor je lahko član komisije, vendar ne more biti njen predsednik.

(8) Pri delodajalcih, ki imajo do vključno 30 zaposlenih, se lahko pripravniški izpit opravi pred enočlansko komisijo. Član komisije je lahko tudi mentor.

(9) Na podlagi zapisnika komisije o pripravniškem izpitu se izda potrdilo o opravljenem pripravništvu, ki vsebuje:

• ime in priimek ter rojstne podatke pripravnika,
• dan opravljanja pripravniškega izpita,
• dan, mesec in leto izdaje potrdila,
• delovno mesto oziroma vrsto del, za katere je pripravnik opravil pripravniški izpit.

10. Potrdilo podpišeta predsednik komisije za pripravniški izpit in delodajalec.
11. Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
12. Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.
13. Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni. Kolikor pripravnik izpita tudi v ponovnem roku ne opravi in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, mu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

Poskusno delo in pripravništvo se med seboj izključujeta.

(1) Polni delovni čas znaša najmanj 36 ur in največ 40 ur tedensko.

(2) Poleg elementov delovnega časa, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja, se po tej kolektivni pogodbi kot delovni čas šteje tudi čas priprave na delo in zaključka dela.

(3) Dovoljen čas priprave na delo in zaključka dela določi delodajalec v splošnem aktu.

(1) S kolektivno pogodbo pri delodajalcu se določijo oblike delovnega časa.

(2) Delodajalec z organizacijskim predpisom določi organizacijo delovnega časa in njegovo izvajanje.

(3) Pri delodajalcih se lahko glede na potrebe delovnega oziroma poslovnega procesa na posameznih področjih dela uporabljajo praviloma te vrste in oblike delovnega časa:

• nepremični delovni čas,
• premični delovni čas,
• delno premični delovni čas,
• deljen delovni čas,
• izmenski delovni čas.

(4) Nepremični delovni čas je čas, pri katerem je točno določen čas prihoda in odhoda z dela.

(5) Premični delovni čas je čas, pri katerem je čas prihoda in odhoda z dela določen v razponu. V sistemu premičnega delovnega časa imajo posamezni pojmi naslednji pomen:

1. dovoljeni delovni čas je razpon, v katerem lahko delavec opravi svojo delovno obveznost. Omejuje ga ura najzgodnejšega dovoljenega prihoda na delo in ura najkasnejšega dovoljenega odhoda z dela;
2. obvezni delovni čas je tisti del dovoljenega delovnega časa, ko delavec mora biti prisoten na delu;
3. premakljivi del delovnega časa je časovni razpon, v katerem lahko delavec sam odloča o trenutku prihoda na delo in/ali odhoda z njega, razen če narava dela zahteva, da delavec ostane na delu, dokler ne konča posameznega opravila, ki je vezano na rok ali sodelovanje z drugimi delavci.

(6) Delno premični delovni čas je čas, kjer je točno določen čas prihoda na delo oziroma odhoda z dela, čas odhoda z dela oziroma prihoda na delo pa je določen v razponu. Delno premični delovni čas se določi v primerih, ko zaradi narave dela ni mogoče vnaprej določiti začetka oziroma konca delovnega časa.

(7) Deljeni delovni čas je čas, ko delavec opravlja delo s prekinitvijo polnega dnevnega delovnega časa, prekinitev pa traja več kot eno uro. Delavcu, ki dela s krajšim delovnim časom, do štiri ure, se omogoči praviloma delo brez prekinitve, razen če narava dela zahteva drugačno organizacijo.

(8) Izmenski delovni čas je čas, ko se delo izmenoma opravlja v dopoldanski, popoldanski ali tudi v nočni izmeni, ki traja v odvisnosti od pet- ali šestdnevnega delovnega tedna od šest do osem ur dnevno in se praviloma ponavlja vsak teden, tako da delavec dela en teden v dopoldanski in drug teden v popoldanski oziroma nočni izmeni.

(1) Delodajalec je dolžan najkasneje deset dni pred začetkom koledarskega ali poslovnega leta obvestiti delavce o delovnem koledarju na način, ki je običajen za obveščanje v družbi, sindikat pa s pisnim obvestilom.

(2) Z letnim razporedom delovnega časa je potrebno z enakomerno ali neenakomerno razporeditvijo delovnega časa delavcem pri delodajalcu zagotoviti največ toliko delovnih dni, da bodo v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo imeli zagotovljen polni delovni čas.

(3) Pri pripravi letnega koledarja delodajalec praviloma upošteva sezonske in druge vplive pri organizaciji delovnega časa, zakonsko določene odmore in počitke delavcev ter obveznost do delavcev s šoloobveznimi otroki, da lahko izkoristijo najmanj en teden dopusta v času poletnih šolskih počitnic.

(4) Delodajalec vodi evidenco in obračun dejansko opravljenih ur dela in evidenco neplačanih ur ne glede na to, ali so to ure rednega dela ali ure v okviru neenakomerno razporejenega ali začasno prerazporejenega delovnega časa ali nadure.

(1) Delodajalec lahko delovni čas razporedi neenakomerno oziroma začasno prerazporedi, če potreba po takšnem organiziranju delovnega časa izhaja iz narave ali organizacije dela, potreb uporabnikov ali podobnih razlogov ter na predlog delavca, ki ga vloži zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja.

(2) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva poln delovni čas kot povprečna obveznost v enotnem obdobju 12 mesecev, ki se določi v letnem koledarju ali glede na potrebe delovnega procesa v dogovoru z sindikatom.

(3) Delodajalec lahko začasno prerazporedi delovni čas predvsem v primerih:

• zmanjšanega oziroma povečanega obsega dela, ki ni bilo predvideno z letnim koledarjem,
• pomanjkanja surovin ali energije,
• povečane odsotnosti delavcev z dela,
• večjih okvar delovnih sredstev in postrojenj,
• v ostalih primerih, ki jih delodajalec ni mogel predvideti, časovno opredeliti ali upoštevati pri pripravi letnega koledarja.

(4) Delodajalec je dolžan delavcu v okviru 12 mesečnega obdobja, ki ga določi delodajalec, omogočiti, da presežek ur, ki jih je opravil zaradi neenakomerne razporeditve delovnega časa ali začasne prerazporeditve delovnega časa, kompenzira s prostimi urami. Če kompenzacija s prostimi urami zaradi narave delovnega procesa v okviru 12 mesečnega obdobja ni možna, je delodajalec dolžan, pri obračunu plače v naslednjem mesecu po izteku 12 mesečnega obdobja, izplačati delavcem presežek opravljenih ur po postavki, ki velja za nadurno delo.

(5) Če delavec po tem, ko mu je delodajalec odredil izrabo viška ur, zboli, bolniški stalež ne pretrga teka izrabe viška ur.

(1) Poleg v primerih, določenih z zakonom, lahko delodajalec odredi opravljanje nadurnega dela tudi v naslednjih primerih:

• v primeru nepričakovano odsotnega delavca, v primeru, ko je potrebno dokončati delovni proces,
• v primeru okvare delovnih sredstev in naprav, če je potrebno začeto delo nadaljevati in dokončati,
• primeru izvedbe izrednih inventurnih popisov,
• v primeru prekinitve energije, če je potrebno začeto delo nadaljevati in dokončati,
• drugih utemeljenih primerih, ki so določeni s KP na ravni delodajalca.

(2) Enemu od delavcev, ki neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom, se sme naložiti, da opravlja nadurno delo ali delo ponoči, samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.

(3) Poleg primerov iz zakona lahko delo preko polnega delovnega časa odkloni delavec, ki ima nujen zdravniški pregled in to izkaže z ustreznim zdravniškim potrdilom.

(4) Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela, določena z zakonom, se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju 6 mesecev.

(1) Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju 6 mesecev trajati več kot 8 ur na dan.

(2) Za urejen prevoz na delo in z dela se šteje način prevoza, ki ga delavec običajno uporablja, ne glede na sistem povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, ali če prevoz organizira delodajalec.

(1) Delavec, ki dela s polnim delovnim časom v enakomerno razporejenem delovnem času, je upravičen do 30 minut odmora med delom.

(2) Če delavec v enem dnevu dela več kot 8 ur v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali mu je delovni čas začasno prerazporejen, mu pripada odmor v sorazmerju z odrejenim dnevnim delovnim časom.

(3) Sorazmerni del dodatnega odmora med delovnim časom iz prejšnjega odstavka se praviloma koristi po 8 urah dela.

Če delodajalec organizira kot enega izmed obveznih zakonskih ukrepov za varnost in zdravje pri delu krajše aktivne odmore med delom, se ti odmori ne vštevajo v čas odmora med delom.

(1) Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur.

(2) Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.

(3) V primeru izmenskega dela in deljenega delovnega časa se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot ga določa zakon, zagotavlja v obdobju, ki ni daljše od 6 mesecev.

(1) Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka iz prejšnjega člena, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.

(2) Minimalno trajanje tedenskega počitka, določeno v prvem odstavku tega člena, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.

(3) V primerih:

• kjer narava dela zahteva stalno prisotnost,
• ali kjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev,
• predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela,

se dnevni ali tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot je določen z zakonom, zagotavlja v obdobju, ki ni daljše od 6 mesecev.

(1) Letni dopust ne sme trajati manj kot štiri tedne v koledarskem letu.

(2) Pri določitvi dodatnih dni letnega dopusta se upoštevajo predvsem ti kriteriji:

• delovna doba,
• pogoji dela,
• zahtevnost dela.

(3) Če delodajalec ne uporabi kriterijev za določitev letnega dopusta, je delavec upravičen do 2 dodatnih dni letnega dopusta.

(4) Manjši delodajalci dodatne kriterije za določitev letnega dopusta praviloma določajo v aktih ali v pogodbi o zaposlitvi. Kolikor dodatnih kriterijev ne določijo, velja tretji odstavek tega člena.

Delavec izpolni pogoj starosti, invalidnosti, telesne okvare, delovne dobe ali starosti otrok za pridobitev, povečanje ali znižanje dodatnih dni letnega dopusta v koledarskem letu, v katerem izpolni ali preneha izpolnjevati pogoj za povečanje letnega dopusta v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo.

(1) Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna.

(2) Delavci, ki imajo šoloobvezne otroke, imajo pravico izkoristiti najmanj 1 teden letnega dopusta v času letnih šolskih počitnic.

(3) Delodajalec lahko določi, da mora delavec, preden nastopi letni dopust, dobiti pisno odobritev izrabe letnega dopusta.

(1) Delavec lahko izrabi dvakrat po en dan letnega dopusta v času, ki ga sam določi, če o tem obvesti delodajalca najmanj dva delovna dneva pred nastopom dopusta.

(2) Delodajalec izrabe letnega dopusta po določbah prvega odstavka tega člena ne sme odreči, razen če bi zaradi tega nastale resne motnje v delovnem procesu.