(1) Delavec je dolžan opravljati drugo delo v naslednjih primerih:

• zaradi nenadnega zmanjšanja ali povečanja obsega dela;
• zaradi nadomeščanja drugega delavca;
• v primerih nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo na delovnem mestu;
• v primeru izjemnih vremenskih pogojev elementarnih nesreč;
• v drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo potrebno nujno opraviti, da se prepreči nastanek škode;
• v primerih uvajanja novih delovnih procesov, novih organizacijskih enot itd.;
• v času odpovednega roka;
• neizpolnjevanje zdravstvenih pogojev za opravljanje dela;
• v drugih primerih, določenih s kolektivno pogodbo pri delodajalcu.

(2) Delavec mora biti usposobljen za varno opravljanje drugega dela.

(3) Delavec mora pred začetkom opravljanja drugega dela prejeti pisni nalog za drugo delo, razen ob napotitvi na drugo delo za krajši čas. Krajši čas ne sme biti daljši od petih delovnih dni.

(4) Delavec lahko opravlja drugo delo po določbah tega člena največ 30 delovnih dni zaporedoma in ne več kot 60 delovnih dni v enem koledarskem letu., razen v primeru devete (predzadnje) alineje prvega odstavka tega člena, ko lahko delavec opravlja drugo delo najdalj šest mesecev.

(5) Za čas opravljanja drugega dela delavcu pripada plača, ki je zanj ugodnejša.