(1) Metoda preprodajnih cen izhaja iz cen, po katerih so sredstva oziroma storitve, ki so bile kupljene od povezane osebe, ponovno prodane nepovezani osebi. Primerljiva tržna cena se določi z zniževanjem prodajne cene, ki jo prodajalec zaračunava nepovezanim osebam za sredstva oziroma storitve, pridobljene v poslih s povezanimi osebami, za ustrezno razliko v ceni.

(2) Primerljivo tržno ceno za sredstva oziroma storitve v transakcijah med povezanimi osebami iz prvega odstavka tega člena predstavlja razlika med preprodajno ceno in preprodajnim dobičkom, zmanjšana za druge stroške, ki so povezani z nakupom omenjenih sredstev oziroma storitev.

(3) Preprodajni dobiček iz drugega odstavka tega člena predstavlja znesek, iz katerega bi preprodajalec želel pokriti prodajne in ostale obratovalne stroške in, ob upoštevanju opravljenih funkcij, porabljenih sredstev in prevzetih tveganj, ustvaril primeren dobiček.

(4) Preprodajni dobiček preprodajalca se lahko ugotovi s primerjavo preprodajnega dobička, ki ga isti preprodajalec zasluži s kupljenimi in prodanimi sredstvi oziroma storitvami v primerljivi nepovezani transakciji ali transakcijah.

(5) Preprodajni dobiček, ki ga zasluži nepovezana oseba v primerljivi nepovezani transakciji ali transakcijah, se lahko uporabi kot vodilo pri ugotavljanju višine preprodajnega dobička preprodajalca v povezani transakciji ali transakcijah.

(6) Pri uporabi metode preprodajnih cen se šteje, da je transakcija primerljiva nepovezana transakcija, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:

1. nobena od razlik med transakcijami, ki jih primerjamo, ali med osebami, ki so udeležene v teh transakcijah, ne more bistveno vplivati na preprodajni dobiček na prostem trgu;
2. obstaja možnost, da se bistveni vplivi teh razlik odpravijo z ustreznimi prilagoditvami.