(1) Med nejavne prihodke iz naslova izvajanja javne službe, ki se jih lahko nameni za plačilo delovne uspešnosti iz drugega odstavka prejšnjega člena, štejejo nejavni prihodki od:

• vstopnin in abonmajev,
• plačil za odkupe predstav in razstav,
• prodaje publikacij v okviru javne službe,
• prodaje replik in promocijskega materiala v okviru javne službe,
• članarin in zamudnin v knjižnicah,
• kotizacij za seminarje in strokovna srečanja v okviru javne službe,
• plačil za uporabo blagovnih znamk, podob in drugih pravic iz intelektualne lastnine, vezane na javno službo v kulturi,
• fotokopiranja, mikrofilmanja, snemanja in digitaliziranja gradiva ter dostopa do zbirk,
• licenčnin,
• odstopa pravic za predvajanje filmov,
• izvajanja del iz drugega in četrtega odstavka 85. člena ter četrtega odstavka 91. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08), pri muzejih pa tudi izvajanja konservatorsko-restavratorskih del na premični kulturni dediščini, če se dela financirajo iz državnega proračuna, ki ni namenjen kulturi,
• sponzorjev in donatorjev iz Slovenije in tujine za javno službo,
• gospodarskih družb, ki jih ustanovitelj ustanovi za prevzem gospodarskega dela dejavnosti javnih zavodov z namenom, da javnemu zavodu odvajajo sredstva za delovanje in razvoj javnega zavoda,
• oglaševanja v okviru izvajanja javne službe in javnega medijskega programa,
• televizijskega glasovanja.

(2) V primeru spora zaradi nejasnosti ali se določena vrsta prihodkov iz izvajanja javne službe šteje med nejavne prihodke, o uvrstitvi med nejavne prihodke odloči ministrica, pristojna za kulturo.