(1) S tem pravilnikom se za delavce Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: UL) določata način in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje v višji plačni razred na istem delovnem mestu oziroma v istem nazivu v višji plačni razred.

(2) Za napredovanje delavca po tem pravilniku se poleg določb ZSPJS upoštevajo tudi kolektivne pogodbe, ki urejajo delovna mesta, sistemizirana na UL.

(3) Izpolnjevanje ali neizpolnjevanje pogojev za napredovanje v plačni razred po tem pravilniku ne izključuje napredovanja v habilitacijskem nazivu.

(4) Vsi delavci UL, ki izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku, lahko na delovnem mestu oziroma znotraj istega naziva napredujejo v višji plačni razred vsaka tri leta.

Na podlagi tega pravilnika lahko delavec na UL napreduje za razliko med plačnim razredom, doseženim s prevedbo plač v skladu z ZSPJS, in najvišjim plačnim razredom istega delovnega mesta oziroma naziva, ki ga je mogoče doseči z napredovanjem.

(1) Odgovorna oseba po tem pravilniku je predstojnik ali organ univerze oziroma članice, ki je pristojen za podajo predloga za spremembo pogodbe o zaposlitvi zaradi napredovanja:

• rektor za delavce na delovnih mestih visokošolskih učiteljev, ki glede na svoj položaj opravljajo delo dekanov,
• glavni tajnik za delavce zaposlene na rektoratu (tajništvu) UL,
• dekan za delavce plačne skupine D in za vse ostale zaposlene delavce na članici.

(2) Napredovalno obdobje je čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, ko je delavec delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe.

(3) Ocenjevalno obdobje je čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred do pridobitve ocene elementov delovne uspešnosti v skladu z določili tega pravilnika.

(4) Uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(1) Pogoj za napredovanje v višji plačni razred je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju.

(2) Delovna uspešnost se ocenjuje glede na elemente:

• rezultati dela,
• samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,
• zanesljivost pri opravljanju dela,
• kvaliteto sodelovanja in organizacija dela,
• druge sposobnosti v zvezi z delom.

(1) Preverjanje izpolnjevanja pogojev se izvede na osnovi ocene elementov delovne uspešnosti iz 1. do 5. alineje drugega odstavka prejšnjega člena.

(2) Posamezni elementi delovne uspešnosti se lahko ocenijo z oceno:

• nadpovprečno,
• povprečno ali
• podpovprečno.

(3) Elementi delovne uspešnosti se ocenjujejo primerjalno glede na načrtovane oziroma pričakovane rezultate delavca v primerjavi z rezultati dela drugih delavcev na sorodnih delovnih mestih v okviru posamezne organizacijske enote članice ali tajništva (rektorata) UL.

(1) Rezultati dela se ocenijo glede na:

• strokovnost opravljenega dela,
• obseg opravljenega dela,
• pravočasnost opravljenega dela,
• rezultate študentskih anket za zaposlene na delovnih mestih skupine D.

(2) Negativno mnenje o pedagoškem delu, pridobljeno na podlagi študentske ankete o pedagoškem delu zaposlenega na delovnih mestih skupine D, pomeni, da je delavec po tem elementu lahko ocenjen največ z oceno povprečno.