Ta pravilnik ureja postopek za uveljavljanje znižanega plačila staršev za programe predšolske vzgoje v vrtcih, ki izvajajo javno službo, lestvico plačilnih razredov in določa dohodke in premoženje, ki se upoštevajo za določitev plačila, kot tudi način njihovega izkazovanja in ugotavljanja.

Ta pravilnik ureja tudi uveljavljanje oprostitve plačila za drugega in nadaljnje otroke iz iste družine, ki so hkrati vključeni v vrtec in sofinanciranje plačil staršev iz državnega proračuna.

Določbe II., III., IV. in IV.A poglavja pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za starše, ki imajo otroke vključene v zasebni vrtec, ki se financira na podlagi prvega odstavka 34. člena Zakona o vrtcih oziroma pri zasebniku, ki je v skladu s 37. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo in 36/08) vpisan v razvid izvajalcev javno veljavnih programov.

Ceno programov predšolske vzgoje krijejo starši oziroma zakoniti zastopniki otroka (v nadaljnjem besedilu: starši) in občina.

Občina krije del cene programa za:

• otroke, katerih starši imajo na njenem območju stalno prebivališče,
• otroke, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče skupaj z enim od staršev,
• otroke tujcev, katerih vsaj eden od staršev ima na njenem območju začasno prebivališče in je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji.

Plačilo staršev določi občina na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje bruto mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno bruto plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine.

V posameznem plačilnem razredu plačajo starši določen odstotek cene programa.

Starši plačajo največ 80% cene programa, v katerega je vključen otrok. Plačilo 80% cene je polno plačilo.

Starši lahko uveljavljajo znižano plačilo programa, ki se določi po naslednji lestvici:

+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|Plačilni  |Če znaša bruto mesečni dohodek na           |Znaša plačilo       |
|razred    |družinskega člana v % od bruto povprečne    |naslednji odstotek  |
|          |plače na zaposlenega v RS v preteklem       |od cene programa    |
|          |koledarskem letu                            |                    |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|    1.    |do 25%                                      |10%                 |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|    2.    |nad 25% do 35%                              |20%                 |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|    3.    |nad 35% do 45%                              |30%                 |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|    4.    |nad 45% do 55%                              |40%                 |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|    5.    |nad 55% do 70%                              |50%                 |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|    6.    |nad 70% do 90%                              |60%                 |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|    7.    |nad 90% do 110%                             |70%                 |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+
|    8.    |nad 110%                                    |80%                 |
+----------+--------------------------------------------+--------------------+

Če družina poleg premoženja, ki ga določa drugi odstavek 32.a člena zakona o vrtcih, razpolaga še z drugim premoženjem, katerega vrednost presega:

• 42.000 eurov, se plačilo, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, poveča za en plačilni razred,
• 84.000 eurov, se plačilo, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, poveča za dva plačilna razreda,
• 125.000 eurov, se plačilo, določeno na podlagi prejšnjega odstavka, poveča za tri plačilne razrede.

Če premoženje družine presega vrednost 210.000 eurov, je plačilo staršev 80% cene programa.

Ne glede na določilo četrtega in petega odstavka tega člena lahko občina v izjemnih primerih v skladu z 32. členom Zakona o vrtcih pri določitvi plačila upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine in:

• določi višje plačilo, kot bi izhajalo iz določitve plačila na podlagi četrtega odstavka tega člena, če ugotovi, da je dejanski socialni položaj družine bistveno boljši kot bi izhajal iz njenega izkazanega dohodka;
• določi nižje plačilo oziroma izjemoma določi oprostitev plačila, kot bi izhajalo iz določitve plačila na podlagi četrtega odstavka tega člena, če ugotovi, da kljub večjemu izkazanemu dohodku družina živi v težkih socialnih razmerah.

Pri določitvi plačilnega razreda se lahko upoštevajo tudi občinski akti, ki določajo znižanje plačil staršev, tako da se plačilni razred, ki je staršem določen v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom tega člena, zniža.

Če je v vrtec vključen več kot en otrok iz družine, starši za starejšega otroka plačujejo za en razred nižjo ceno, za mlajše otroke pa so plačila oproščeni.

Določilo prejšnjega odstavka se ne uporablja, če je staršem določeno plačilo v višini prvega plačilnega razreda.

Mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna iz letnega dohodka družine.

Letni dohodek družine je vsota bruto dohodkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu. V ta dohodek se štejejo obdavčljivi in neobdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, prejeti v obdobju preteklega koledarskega leta, razen:

• dodatka za pomoč, postrežbo in varstvenega dodatka;
• dohodkov, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški družini (materialni stroški za rejenca);
• prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini;
• štipendij;
• otroškega dodatka in dodatka za veliko družino.
• pomoči ob rojstvu otroka;
• dodatka za nego otroka;
• sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče.

V dohodek družine po tem pravilniku se upoštevajo preživnine, do katere so upravičeni družinski člani v višini izvršljivega pravnega naslova in prejete pokojnine. Preživnina se v dohodek družine ne upošteva le v primeru, ko vlagatelj dokaže, da je upravičenec ne prejema.

Izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova, ki jih izplača posamezni družinski član, se pri ugotavljanju letnega dohodka družine odštejejo.

Kot bruto dohodek se upošteva dohodek, ugotovljen iz naslednjih virov podatkov davčnega organa:

• iz odločbe o odmeri dohodnine oziroma informativnega izračuna dohodnine, na katerega zavezanec ni vložil ugovora,
• če podatkov iz prejšnje alineje ni, se upoštevajo podatki iz informativnega izračuna dohodnine, na katerega je zavezanec vložil ugovor, oziroma iz napovedi za odmero dohodnine,
• če podatkov iz prejšnjih dveh alinej ni, se vzame podatke iz datoteke kontrolnih podatkov za odmero dohodnine,
• iz podatkov o dohodkih iz kapitala, ki izhajajo iz odmerne odločbe oziroma če te ni, iz datoteke kontrolnih podatkov,
• iz podatkov o dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
• iz podatkov o obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti,
• iz podatkov o zavarovalnih osnovah samostojnih podjetnikov. .

Pri dohodkih, pri katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih stroškov oziroma dejanskih stroškov, se kot bruto dohodek upošteva dohodek, zmanjšan za normirane stroške oziroma za dejanske stroške.

Pri dohodku iz dejavnosti, pri katerem se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot bruto dohodek upošteva prihodek, zmanjšan za normirane odhodke. Tako ugotovljen dohodek se poveča za obračunane prispevke.

Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se upoštevajo brez znižanj in olajšav in se ugotavljajo na podlagi potrdila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in priznanih oprostitvah ter olajšavah. Če dohodek od kmetijstva ustvarja več oseb, solastnikov, uporabnikov ali uživalcev zemljišča, se v dohodek vlagateljeve družine všteva sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov družine.

Kot dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, brez upoštevanj znižanj in olajšav, povečan za zavarovalno osnovo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pri dohodkih samostojnih ustvarjalcev na področju kulture, pri katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot bruto dohodek upošteva dohodek, zmanjšan za normirane odhodke.

Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana se upoštevajo naslednji družinski člani, ki imajo v odnosu do vlagatelja za znižano plačilo položaj:

• zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
• otroka, pastorka, otroka zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja ali posvojenca, ki živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je ta ali njegov zakonec ali zunajzakonski partner dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja,
• vnuka, nečaka, varovanca, ki nima staršev, ali je staršem odvzeta roditeljska pravica, kadar živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je ta dolžan preživljati,
• staršev vlagatelja, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če jih je dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja.

Pri izračunu dohodka na družinskega člana se ne upoštevajo družinski člani, ki so v institucionalnem varstvu in so v celoti oproščeni plačila storitev ter družinski člani, ki prestajajo zaporno kazen. Med družinske člane se ne štejejo otroci, do katerih imajo starši le preživninsko obveznost.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za družinskega člana šteje otrok, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni, če mu je priznana pravica do otroškega dodatka.

Kot premoženje družine iz petega odstavka 3. člena tega pravilnika se šteje naslednje premično in nepremično premoženje, ki ga imajo družinski člani in s katerim razpolagajo na dan vložitve vloge za znižano plačilo:

• stanovanja in stanovanjske hiše, ki jih družinski člani ne uporabljajo za stalno bivanje,
• poslovni prostori in poslovne stavbe,
• prostori za počitek in rekreacijo,
• plovila, ki jih je v skladu s Pomorskim zakonikom treba vpisati v vpisnik čolnov,
• stavbna zemljišča, razen zemljišča, na katerem stoji stanovanjska hiša, v kateri družina živi,
• vrednost osebnega vozila nad 18 minimalnih plač,
• kapitalski deleži v gospodarskih družbah in zadrugah,
• vrednosti papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev,
• drugo premično premoženje večje vrednosti.

Če družina razpolaga z več osebnimi vozili, se vrednost 18 minimalnih plač odšteje od skupne vrednosti vseh osebnih vozil, razlika pa se upošteva kot premoženje.

Za premično premoženje večje vrednosti iz devete alinee prvega odstavka tega člena šteje vsaka posamezna premičnina, ki presega vrednost 8.000 eurov.

Če pridobivajo družinski člani dohodke z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, prostorov za počitek oziroma rekreacijo, zemljišč, opreme, vozil in drugega premoženja v najem in so ti dohodki že upoštevani pri ugotavljanju dohodkov družinskih članov, se to premoženje ne upošteva na način, kot ga določa peti odstavek 3. člena tega pravilnika.

Premoženje družinskih članov in njegova vrednost se ugotavlja na podlagi pisne izjave staršev, ki jo morajo izpolniti na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika. Vrednost kapitalskih deležev v gospodarskih družbah ter zadrugah se ugotavlja na podlagi podatkov iz letnih poročil o tekoči vrednosti kapitala.

Občinski organ lahko pravilnost izjave staršev v skladu z zakonom preveri pri pristojnih davčnih in drugih organih, ki vodijo davčne in druge z zakonom predpisane evidence, ki vsebujejo podatke o posamezni vrsti premoženja. Pravilnost izjave o vrednosti premoženja lahko občinski organ ugotavlja tudi na podlagi vrednosti, ki izhajajo iz veljavnih tržnih standardov (npr. eurotax cenitve za osebna vozila).

Če premoženja oziroma njegove vrednosti ni mogoče ugotoviti na način iz prejšnjega člena, se ugotovi z izjavo stranke ali v skladu s splošnim upravnim postopkom z drugimi dokazi.

Vrednosti premoženja iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika se seštevajo.

Če je vrednost posameznega premoženja iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika upoštevana v različnih davčnih in drugih evidencah ter v poslovnih knjigah, se upošteva posamezna vrsta premoženja samo po eni izmed naštetih alinej iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika.