Pri dohodkih, pri katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih stroškov oziroma dejanskih stroškov, se kot bruto dohodek upošteva dohodek, zmanjšan za normirane stroške oziroma dejanske stroške, kot so razvidni iz odločbe o odmeri dohodnine.
Katastrski dohodek se kot eden izmed dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti upošteva brez znižanj in olajšav, ugotovljen na podlagi potrdila o višini katastrskega dohodka zavezanca in priznanih oprostitvah brez znižanj in olajšav. Če dohodek od kmetijstva ustvarja več oseb, solastnikov, uporabnikov ali uživalcev zemljišča, se v dohodek vlagateljeve družine všteva sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov družine.
Kot dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, brez upoštevanj znižanj in olajšav, povečan za zavarovalno osnovo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.  Samostojnim ustvarjalcem na področju kulture, ki jim je priznana pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, se dohodek poveča za plačane prispevke za socialno varnost. 
Pri dohodkih, pri katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih stroškov oziroma dejanskih stroškov, se kot bruto dohodek upošteva dohodek, zmanjšan za normirane stroške oziroma za dejanske stroške.
Pri dohodku iz dejavnosti, pri katerem se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot bruto dohodek upošteva prihodek, zmanjšan za normirane odhodke. Tako ugotovljen dohodek se poveča za obračunane prispevke.
Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se upoštevajo brez znižanj in olajšav in se ugotavljajo na podlagi potrdila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in priznanih oprostitvah ter olajšavah. Če dohodek od kmetijstva ustvarja več oseb, solastnikov, uporabnikov ali uživalcev zemljišča, se v dohodek vlagateljeve družine všteva sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov družine.
Kot dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, brez upoštevanj znižanj in olajšav, povečan za zavarovalno osnovo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pri dohodkih samostojnih ustvarjalcev na področju kulture, pri katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot bruto dohodek upošteva dohodek, zmanjšan za normirane odhodke. 

Če se med letom spremeni število družinskih članov ali če pride do zaposlitve ali izgube zaposlitve enega izmed družinskih članov ali spremembe vrste virov dohodkov ali do namestitve otroka v rejniško družino ali drugo obliko institucionalnega varstva, se plačilo določi na novo.
Spremembo mora vlagatelj sporočiti pristojnemu občinskemu organu v roku 15 dni, ko je sprememba nastala.
Sprememba se ugotavlja na osnovi ustreznega dokumenta. Novo plačilo se uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca, ko je vlagatelj sporočil spremembo, razen v primeru spremembe stalnega prebivališča in zaposlitve, ki se uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se v primeru, kadar je vlagatelj uveljavljal spremenjena dejstva in okoliščine iz naslova pridobljene pravice do denarne socialne pomoči, oprostitev plačila uveljavi z dnem pridobitve te pravice na podlagi odločbe o določitvi denarne socialne pomoči.
Vlagatelju, ki ne ravna v skladu z določilom drugega odstavka tega člena, se razlika zaradi prenizkega plačila poračuna naslednji mesec z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Vlagatelj je dolžan v skladu z določbo tega člena sporočiti pristojnemu občinskemu organu, ki je izdal odločbo o znižanem plačilu, tudi spremembo stalnega prebivališča.
V skladu s tem členom lahko občina določi novo plačilo, če pride med letom do okoliščin, ki se lahko obravnavajo kot izjemni primeri v skladu s sedmim odstavkom 3. člena pravilnika.

Davčna uprava Republike Slovenije posreduje občini na njeno obrazloženo zahtevo na podlagi 47. člena Zakona o vrtcih naslednje podatke o obdavčljivih dohodkih po zakonu, ki ureja dohodnino in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki urejajo dostavo podatkov za odmero dohodnine za naslednje vrste dohodkov:
– plače, nadomestilo plače in povračila stroškov v zvezi z delom (šifra 1101),
– bonitete (šifra 1102),
– regres za letni dopust (šifra 1103),
– jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in solidarnostne pomoči (šifra 1104),
– premije za prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (šifra 1105),
– pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vključno s tujo pokojnino (šifra 1106),
– nadomestila iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (šifra 1107),
– nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega socialnega zavarovanja (šifra 1108),
– drugi dohodki iz delovnega razmerja (šifra 1109),
– dohodki dijakov in študentov, prejetih v času statusa (bruto dohodek) (šifra 1211),
– dohodki dijakov in študentov, prejetih v času brez statusa (šifra 1212),
– dohodki verskih delavcev (šifra 1220),
– preostali dohodki iz drugega pogodbenega razmerja (šifra 1230),
– dohodek iz dejavnosti, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna (šifra 2100),
– dohodek, ugotovljen z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 25% (šifra 2210),
– dohodek, ugotovljen z upoštevanjem posebne olajšave za samozaposlene v kulturi (normirani odhodki 25%) (šifra 2220),
– dohodek, ugotovljen z upoštevanjem posebne olajšave za samostojne novinarje (normirani odhodki 25%) (šifra 2230),
– dohodek, ugotovljen z upoštevanjem normiranih dohodkov v višini 70% (šifra 2240),
– dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, brez subvencij (šifra 3100),
– dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti iz tujine (šifra 3300),- dohodki poklicnih športnikov (šifra 2250).
– dohodek iz oddajanja premoženja v najem (šifra 4100),
– dohodek iz prenosa premoženjske pravice (šifra 4200),
– dobiček iz kapitala, dosežen z odsvojitvijo kapitala – vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijskih kuponov (šifra 5200),
– obresti fizične osebe, dosežene na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU (šifra 5300),
– obresti (šifra 5400),
– obresti iz finančnega najema (šifra 5500),
– obresti na obveznice »SOS2E«, izplačane upravičencem (šifra 5600),
– dividende (šifra 5700),
– dividende in obresti, izplačane preko posrednika, ki ni dolžan izračunati in odtegniti davka (šifra 5800),
– obresti, dosežene ob odsvojitvi diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred dospelostjo papirja ali pri odkupu diskonitiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred ali ob dospelosti papirja oziroma ob vnovčitvi diskontiranih dolžniških vrednostnih papirjev (šifra 5900),
– darila (šifra 6100),
– priznavalnine (šifra 6200),
– preostali drugi dohodki (šifra 6300),
– podatek o zavarovalni osnovi samostojnega podjetnika (šifra ZOS),
- podatek o obračunanih prispevkih za socialno varnost pri dohodkih s šifro 2210, 2220, 2230, 2240 in 2250.
Zahtevo za posredovanje podatkov iz prejšnjega odstavka oblikujejo občine v skladu z navodilom Davčne uprave Republike Slovenije in Ministrstva za šolstvo in šport.

Vlagatelj je materialno in kazensko odgovoren za resničnost podatkov, ki jih navede v vlogi.
Če pristojni organ ugotovi neresničnost podatkov, določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje od določitve plačila.
Če pristojni organ ugotovi neresničnost podatkov, lahko začne z obnovo postopka določitve plačila za vrtec po uradni dolžnosti in izda novo odločbo, s katero določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje od določitve plačila.