Predstojniki oziroma poslovodni organi proračunskih uporabnikov so odgovorni za vzpostavitev, delovanje, nadzor in stalno izboljševanje sistema finančnega poslovodenja in notranjih kontrol ter notranjega revidiranja v skladu s tem pravilnikom in drugimi pravili, metodikami in standardi za finančno poslovodenje in notranje kontrole, ki jih predpisuje Ministrstvo za finance, Služba za nadzor proračuna. Z načeli dobrega finančnega poslovodenja in učinkovitega notranjega kontroliranja morajo biti seznanjene vse odgovorne osebe na vseh ravneh in v vseh organizacijskih enotah.

Proračunski uporabniki v notranjih predpisih podrobneje opredelijo svoje poslovanje s stališča:

• poslovodnih nalog, ki se nanašajo zlasti na splošne usmeritve, načrtovanje, organizacijo in revizijsko funkcijo,
• programskih dejavnosti, ki se nanašajo na izvajanje nalog proračunskega uporabnika,
• finančnih nalog, ki se nanašajo zlasti na finančno poslovodenje in kontrole (predračune, finančne načrte, denarne tokove, sredstva in obveznosti ter računovodske podatke).

Proračunski uporabniki vzpostavijo sistem notranjih kontrol in zagotovijo kadrovske in materialne vire in pogoje za gospodarno, učinkovito in uspešno poslovanje (v nadaljnjem besedilu: smotrno poslovanje), ter delovanje notranjih kontrol. V ta namen zagotavljajo stalen obstoj učinkovite kadrovske politike in delovnih postopkov ter skrbijo:

• da se natančno predpišejo delovni postopki, ki temeljijo na splošnem pravilniku o delovanju proračunskega uporabnika,
• da obstajajo določila o preprečevanju navzkrižja interesov,
• da obstajajo natančni in sproti dopolnjevani delovni postopki za osebje proračunskega uporabnika,
• da se redno opravlja ocenjevanje vseh zaposlenih,
• da se vsi zaposleni, predvsem pa državni notranji revizorji, stalno strokovno izpopolnjujejo,
• da se dejansko izvajajo ukrepi, ki jih je treba uvesti v primeru nespoštovanja usmeritev, postopkov in etičnih načel,
• da se zagotovi zadostno število osebja za vodenje, izvajanje in nadzor poslovanja ter pravočasno predvidi nadomestitev,
• da se interni akti, delovni postopki in organizacijske sheme sproti dopolnjujejo,
• da se določijo pristojnosti in odgovornosti zaposlenih v primerih prenosa nalog na druge institucije in se uporabljajo postopki, sprejeti v skladu s tem pravilnikom in postopki, določeni v usmeritvah za finančno poslovodenje in notranje kontrole,
• da računovodski sistem vključuje tudi ustrezne računovodske kontrole kot so primerjave različnih zapisov iste informacije, preverjanje zaporedja dokumentov in primerjave sklopov različnih dokumentov.

Proračunski uporabniki razvijejo in sprejmejo sistem za ocenjevanje in obvladovanje tveganj, s katerimi se soočajo. Notranjo revizijo uporabljajo kot dejavnost neodvisnega in nepristranskega preverjanja ter svetovanja namenjeno izboljševanju poslovanja. Zagotavljajo, da se notranje revidiranje izvaja v skladu z usmeritvami za državno notranje revidiranje na podlagi odobrenih letnih programov dela notranjih revizijskih služb, ki jih pripravijo vodje notranjih revizijskih služb na podlagi dolgoročnih načrtov dela.