Ta pravilnik določa merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljnjem besedilu: kmetija).

Gostinec določi obratovalni čas gostinskega obrata samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi in z upoštevanjem določb tega pravilnika.

Če v okviru gostinskega obrata obratuje več enot, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost (npr. hotelska restavracija), gostinec prijavi obratovalni čas tudi za vsako tako enoto.

Gostinec oziroma kmet določi redni dnevni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije), kot sledi:

• gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro,
• restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 1. uro naslednjega dne,
• slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 23. uro,
• obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila,
• gostinski obrati, ki so v večnamenskih objektih (trgovskoposlovnih centrih, kulturnih ustanovah ipd.) v skladu z veljavnim hišnim redom oziroma programom prireditev.

Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven časa, določenega v prejšnjem odstavku, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času.

Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena smejo gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijače (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), ki so v stanovanjskih objektih ali objektih v stanovanjskih naseljih, ter izletniške kmetije, ki so v stanovanjskih naseljih, obratovati le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.). Obratovanje izven tega časa se šteje za podaljšani obratovalni čas.

Gostinec oziroma kmet lahko v primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena in iz prejšnjega odstavka tega člena obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti, ki o tem odloča na podlagi sprejetih meril. Izdajo soglasja lahko veže na vnaprej določeno časovno obdobje ali na predhodno izpolnitev določenih pogojev in ga ob neizpolnitvi teh pogojev tudi prekliče.

Za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti mora pri izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka upoštevati potrebe gostov in značilnosti območja, kjer je gostinski obrat oziroma kmetija.

Gostinski obrati ob avtocestah in na območju mednarodnih mejnih prehodov morajo obratovati vse dni v letu najmanj med 6. in 22. uro.

Na mestnih avtobusnih in železniških postajah ter mednarodnih letališčih mora ob prihodih in odhodih medkrajevnih avtobusov in vlakov ter potniških letal obratovati vsaj en gostinski obrat. Ne glede na to določbo tem obratom ni treba obratovati med 23. in 5. uro naslednjega dne.

Gostinski obrati iz prvega in drugega odstavka tega člena za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času ne potrebujejo soglasja iz drugega odstavka prejšnjega člena.

Gostinci, katerih gostinski obrati so ob avtocestah, na območju mednarodnih mejnih prehodov in na mestnih avtobusnih in železniških postajah, ne smejo v glavni turistični sezoni oziroma v obdobju, ko je turistični promet največji, zapreti gostinskega obrata zaradi letnih dopustov zaposlenih.

Gostinski obrat mora obratovati najmanj pet dni v tednu.

Za gostinstvo pristojni organ lokalne skupnosti lahko gostincu na njegov predlog v utemeljenih primerih (majhen promet, posebna ponudba in podobno) odobri, da v določenem obdobju leta sploh ne obratuje (sezonsko poslovanje) oziroma obratuje manj kot pet dni v tednu ali da vse leto obratuje le določene dneve v tednu (na izletniških točkah, v višinskih ali odročnih krajih in v vseh drugih utemeljenih primerih).