Ta zakon ureja pravice in obveznosti delodajalcev in delojemalcev, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju.

Inovacije po tem zakonu so:
a) izumi, ki po predpisih o industrijski lastnini izpolnjujejo pogoje za patentno varstvo ali za varstvo s patentom s skrajšanim trajanjem;
b) nove oblike teles, slike in risbe, ki po predpisih o industrijski lastnini izpolnjujejo pogoje za varstvo z modelom oziroma vzorcem;
c) tehnične in druge izboljšave, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljši nadzor proizvodnje in boljša varnost del.

(1) Izumi, ki jih ustvarjajo delojemalci, so lahko službeni ali prosti izumi.
(2) Službeni izum je izum, ki je ustvarjen v času trajanja delovnega razmerja ali v šestih mesecih od dneva, ko je delojemalcu prenehalo delovno razmerje. Službeni izum je lahko:
a) neposredni službeni izum, ki je ustvarjen pri izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi, na izrecno zahtevo delodajalca ali na podlagi posebne pogodbe med delodajalcem in delojemalcem;
b) posredni službeni izum, ki je ustvarjen pri opravljanju poklica, če so k nastanku izuma pretežno pripomogle izkušnje, ki si jih je delojemalec pridobil na delovnem mestu, ali sredstva, ki mu jih je delodajalec dal na razpolago.
(3) Drugi izumi, ki so ustvarjeni v času trajanja delovnega razmerja, so prosti izumi.

Prenehanje delovnega razmerja nima učinka na pravice in obveznosti iz tega zakona.

(1) Delojemalec, ki je ustvaril izum, mora o izumu brez odlašanja pisno obvestiti delodajalca in pri tem jasno označiti, da gre za obvestilo o izumu. Če je pri ustvaritvi izuma sodelovalo več delojemalcev, lahko obvestilo o izumu oddajo skupaj.
(2) Delodajalec mora pisno potrditi delojemalcu prejem obvestila o izumu.
(3) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:
a) natančen opis izuma, to je njegove tehnične naloge in njegovo rešitev, ter risbe, ki so potrebne, da bi bil izum razumljiv;
b) podatke, kako je do izuma prišlo, in izjavo, da gre za neposredni ali posredni službeni izum;
c) podatke o osebah, ki so sodelovale z delojemalcem pri ustvaritvi izuma, z opisom njihovega prispevka.
(4) Obvestilo o izumu, ki ne vsebuje vseh podatkov iz prejšnjega odstavka, se šteje za pravilno, če delodajalec v roku enega meseca od njegovega prejema ne zahteva njegove dopolnitve.

(1) S prejemom obvestila o službenem izumu ima delodajalec pravico do popolnega prevzema izuma ali do omejenega prevzema izuma.
(2) Delodajalec mora najkasneje v treh mesecih od prejema obvestila o izumu obvestiti delojemalca, katero pravico do izuma uveljavlja, ter ga hkrati obvestiti, ali se s opredelitvijo izuma strinja.
(3) Če delodajalec o službenem izumu ni bil pisno obveščen, začne teči rok iz prejšnjega odstavka od dneva, ko je za izum izvedel.

(1) Delodajalec mora varovati izum, o katerem ga je delojemalec obvestil, v tajnosti tako dolgo, kot to zahtevajo interesi delojemalca.
(2) Delojemalec mora varovati službeni izum v tajnosti, dokler razpolaganje z izumom ne postane prosto v smislu 9. člena tega zakona.
(3) Osebe, ki so izvedele za izum v zvezi z dejavnostjo, ki jo opravljajo po tem zakonu, ne smejo tega znanja izkoristiti in ga tudi ne objaviti.

(1) Z vročitvijo pisne izjave delojemalcu, s katero delodajalec popolno prevzema službeni izum, preidejo na delodajalca vse pravice na izumu.
(2) Z vročitvijo pisne izjave delojemalcu, s katero delodajalec omejeno prevzema službeni izum, pridobi delodajalec neizključno pravico do uporabe službenega izuma.
(3) Če omejeni prevzem posrednega službenega izuma ovira izkoriščanje posrednega službenega izuma, lahko delojemalec zahteva od delodajalca, da v roku dveh mesecev od prevzema izum popolno prevzame ali mu ga da na prosto razpolago.
(4) Če delojemalec razpolaga s službenim izumom, preden se je delodajalec izjavil v rokih, ki so določeni s tem zakonom, tako razpolaganje nima pravnih učinkov v razmerju do delodajalca, če so z razpolaganjem prizadete njegove pravice.

(1) S službenim izumom delojemalec prosto razpolaga:
a) če se je delodajalec izumu pisno odpovedal,
b) če je delodajalec pri omejenem prevzemu službenega izuma uveljavil svojo prevzemno pravico ne glede na svojo neizključno pravico do uporabe izuma iz drugega odstavka prejšnjega člena,
c) če delodajalec ni v roku treh mesecev od prejema pravilnega obvestila iz 5. člena tega zakona ali v roku dveh mesecev v primeru prevzema iz tretjega odstavka prejšnjega člena izjavil, da popolno prevzame izum.
(2) S službenimi izumi, ki so postali prosti po prejšnjem odstavku, delojemalec razpolaga brez omejitev iz 19. člena tega zakona.

(1) Delodajalec ima pravico, da neposredni službeni izum po prevzemu prijavi pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Urad) za patent ali za patent s skrajšanim trajanjem.
(2) Delodajalec mora posredni službeni izum, ki ga je popolno prevzel, nemudoma prijaviti za patent oziroma za patent s skrajšanim trajanjem pri Uradu, razen če se z delojemalcem dogovori drugače ali če so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona.
(3) Če delodajalec ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, sme delojemalec posredni službeni izum v imenu in na stroške delodajalca sam prijaviti za patent ali za patent s skrajšanim trajanjem.
(4) Delodajalec ima pravico, da posredni službeni izum, ki ga je popolno prevzel, prijavi za patent ali za drugo ustrezno pravico industrijske lastnine tudi v tujini.
(5) Če delodajalec ne uveljavi pravice iz prejšnjega odstavka ali je ne uveljavi v določenih državah, mora dati izum za te države na prosto razpolago delojemalcu in mu na njegovo zahtevo omogočiti, da tam pridobi patente oziroma ustrezne pravice industrijske lastnine. Izjava, s katero da delodajalec na razpolago izum za vse ali določene države, mora biti dana pravočasno, da lahko delojemalec izkoristi prednostne roke, ki so določeni v mednarodnih pogodbah s področja industrijske lastnine, vendar najkasneje v roku šestih mesecev od vložitve prijave po drugem odstavku ali od vložitve prijave delojemalca po tretjem odstavku tega člena.
(6) Če se delodajalec in delojemalec ne sporazumeta, ali je izum, ki ga je delodajalec popolno prevzel, neposredni ali posredni službeni izum, delodajalcu ni treba prijaviti izuma, če sporno vprašanje predloži v rešitev poravnalnemu svetu.
(7) Če delodajalec ne prizna delojemalcu, da izum izpolnjuje pogoje za patent ali za patent s skrajšanim trajanjem, mu ni treba prijaviti izuma samo v primeru, če sporno vprašanje predloži v rešitev poravnalnemu svetu.

(1) Delodajalec mora hkrati z vložitvijo prijave službenega izuma za patent ali za patent s skrajšanim trajanjem poslati delojemalcu prepis prijave in vloženih prilog. Delodajalec mora delojemalca obveščati o poteku postopka za priznanje patenta pri Uradu.
(2) V postopku za priznanje pravic patenta mora delojemalec delodajalcu nuditi pomoč s pojasnili o izumu ter dajati potrebne izjave.

(1) Če delodajalec po izplačilu nagrade iz 16. člena tega zakona opusti prijavo posrednega službenega izuma za patent ali za patent s skrajšanim trajanjem ali pa podeljenega patenta za tak izum noče več vzdrževati, mora o tem obvestiti delojemalca in mu na njegovo zahtevo in na njegove stroške prenesti pravico in predati za varstvo te pravice potrebno dokumentacijo.
(2) Delojemalec lahko zahteva prenos pravice od delodajalca v roku treh mesecev od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka.

(1) Če je delodajalec zainteresiran, da je prevzeti posredni službeni izum tajen, in ne gre za zaupni izum po določbah 80. in 86. člena zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 13/92 in 27/93) ga ni dolžan zavarovati s patentom. V tem primeru je delodajalec dolžan delojemalcu odmeriti in izplačati celotno nagrado v skladu s tem zakonom.
(2) Pri odmeri nagrade za izum iz prejšnjega odstavka se upošteva tudi škoda, ki jo delojemalec utrpi, ker izum ni zavarovan s patentom oziroma s patentom s skrajšanim trajanjem.