V Zakonu o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J in 63/13 – ZS-K) se v prvem odstavku 2. člena 3. in 4. točka spremenita tako, da se glasita:
»3. Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES,
4. Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L št. 184 z dne 6. 7. 2001, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (UL L št. 79 z dne 24. 3. 2005, str. 9); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/34/ES,«.
6. točka se spremeni tako, da se glasi:
»6. Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L št. 345 z dne 31. 12. 2003, str. 64), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi direktiv 2003/71/ES in 2009/138/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 153 z dne 22. 5. 2014, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/71/ES,«.
9. točka se spremeni tako, da se glasi:
»9. Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L št. 145 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 120); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/39/ES,«.
11. in 12. točka se spremenita tako, da se glasita:
»11. Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L št. 390 z dne 31. 12. 2004, str. 38), zadnjič spremenjena z Direktivo 2013/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu, Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, ter Direktive Komisije 2007/14/ES o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive 2004/109/ES (UL L št. 294 z dne 6. 11. 2013, str. 13); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/109/ES, in
12. Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 338; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU), v delu, ki se nanaša na borznoposredniške družbe.«.
13. točka se črta.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:
1. Uredbe Komisije (ES) št. 2273/2003 z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izjemah za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov (UL L št. 336 z dne 23. 12. 2003, str. 33; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2273/2003),
2. Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L št. 149 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1604 z dne 12. junija 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 809/2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede elementov v zvezi s prospekti in oglaševanjem (UL L št. 249 z dne 25. 9. 2015, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2004,
3. Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/62 z dne 10. oktobra 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s količnikom finančnega vzvoda (UL L št. 11 z dne 17. 1. 2015, str. 37); v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU,
4. Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Uredba 909/2014/EU.«.

Prvi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:
1. ZBan-2 je zakon, ki ureja bančništvo,
2. ZFK je zakon, ki ureja finančne konglomerate,
3. ZGD-1 je zakon, ki ureja gospodarske družbe,
4. ZISDU-3 je zakon, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje,
5. ZIN je zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor,
6. ZPre-1 je zakon, ki ureja prevzeme,
7. ZUP je zakon, ki ureja splošni upravni postopek,
8. ZUS-1 je zakon, ki ureja upravni spor,
9. ZUAIS je zakon, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.«.

Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pomen pojmov »pokojninska družba«, »družba za upravljanje« in »skupina« je določen v ZFK.
(2) Pomen pojma »upravljavec alternativnih investicijskih skladov« (v nadaljnjem besedilu: AIS) je opredeljen v 19. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni upravljavca AIS iz 9. člena ZUAIS.
(3) Če za posamezen primer ni določeno drugače, je pomen pojmov »finančne storitve«, »bančne storitve«, »pomožne storitve«, »vzajemno priznane finančne storitve«, »dodatne finančne storitve«, »druge finančne storitve«, »banka«, »finančna družba«, »država članica«, »tretja država«, »Komisija«, »ožji družinski član«, »bančna skupina«, »upravljalni organ«, »višje vodstvo«, »sistemsko tveganje« in »modelsko tveganje« določen v ZBan-2.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek imajo pojmi iz 5. in 6. poglavja tega zakona pomen, kot je opredeljen v 4. členu Uredbe 575/2013/EU.
(5) Za opredelitev pojmov »finančni holding«, »mešani poslovni holding«, »nadrejeni finančni holding države članice« in »EU nadrejeni finančni holding« se smiselno uporabljata tretja in četrta alineja 11. točke prvega odstavka 7. člena ZBan-2.
(6) Pomen pojma »zavarovalni holding« je opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
(7) Pomen pojmov »nematerializiran vrednostni papir« in »račun nematerializiranih vrednostnih papirjev« je določen v zakonu, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje.
(8) Država sedeža finančne družbe je država, v kateri je finančna družba pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje finančnih storitev, država gostiteljica pa je država, ki ni država sedeža družbe in v kateri je družba ustanovila podružnico ali v kateri neposredno opravlja finančne storitve.
(9) Nadzorovana finančna družba je finančna družba, nad katero opravlja nadzor nadzorni organ države sedeža finančne družbe.
(10) Oseba države članice je oseba države členice, ki je fizična oseba in ima v tej državi članici prebivališče, ali pravna oseba, ki ima sedež na območju te države članice.
(11) Oseba tretje države je oseba posamezne tretje države, ki je fizična oseba in ima v tej tretji državi prebivališče, ali pravna oseba, ki ima sedež na območju te tretje države.
(12) Pojem »Pomembna borznoposredniška družba« pomeni borznoposredniško družbo, ki jo kot pomembno opredeli agencija na podlagi tega zakona v zvezi z uveljavljanjem zahtev, ki jih za pomembne borznoposredniške družbe določa ta zakon. Agencija opredeli podrobnejša merila za določitev pomembne borznoposredniške družbe iz prejšnjega stavka v zvezi z uveljavljanjem določenih zahtev, ki jih za pomembne borznoposredniške družbe določa ta zakon ali Uredba 575/2013/EU. Pri določanju podrobnejših meril za pomembne borznoposredniške družbe agencija upošteva:
1. velikost in notranjo organiziranost borznoposredniške družbe,
2. naravo, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jih borznoposredniška družba opravlja,
3. sistemski pomen borznoposredniške družbe.«.

Drugi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek so pri uporabi določb 5., 6. in 8. poglavja tega zakona »pomožne investicijske storitve« upravljanje premoženja investicijskega podjetja, vodenje zbirk podatkov, vključno z osebnimi podatki, ali opravljanje podobnih poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev enega ali več investicijskih podjetij.«.

V tretjem odstavku 11. člena se besedilo »prvem odstavku 14. člena ZBan-1« nadomesti z besedilom »4. točki drugega odstavka 8. člena ZBan-2«.

Besedilo 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Centralni register je centralni register, kakor ga opredeljuje zakon, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje. Centralni register ima položaj centralnega depoja.
(2) Centralna klirinškodepotna družba je centralno depotna družba, kakor jo opredeljuje zakon, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje.«.

19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
(poravnava)
Poravnava pomeni poravnavo, kakor je opredeljena v 7. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 909/2014/EU.«.

V 22. členu se v napovednem stavku besedilo »31. členu ZBan-1« nadomesti z besedilom »1. točki prvega odstavka 7. člena ZBan-2«.

Prvi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izdajatelj je oseba, ki izda ali namerava izdati vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranih trgih. Za izdajatelja potrdil o deponiranju vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, se šteje izdajatelj vrednostnih papirjev.«.

Za 31.a členom se dodata nova 31.b in 31.c člen, ki se glasita:

»31.b člen
(družba z zmanjšano tržno kapitalizacijo)
Družba z zmanjšano tržno kapitalizacijo je družba, ki kotira na organiziranem trgu in je imela povprečno tržno kapitalizacijo manj kot 100.000.000 eurov na podlagi kotacij ob zaključku leta za prejšnja tri koledarska leta.

31.c člen
(mala in srednje velika podjetja)
Mala in srednje velika podjetja so gospodarske družbe, ki glede na svoj zadnji letni računovodski izkaz ali konsolidirani računovodski izkaz izpolnjujejo najmanj dve od naslednjih treh meril:
– povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je manj kot 250,
– celotna bilanca stanja ne presega 43.000.000 eurov,
– letni čisti prihodek ne presega 50.000.000 eurov.«.

V prvem odstavku 32. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. investicijsko podjetje tretje države, ki ni banka in ki pridobi dovoljenje agencije za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji.«.
V drugem odstavku se 2. in 3. točka spremenita tako, da se glasita:
»2. banka ali posebna finančna institucija države članice, ki v skladu z ZBan-2 ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji oziroma je v skladu z ZBan-2 upravičena neposredno opravljati investicijske storitve in posle v Republiki Sloveniji,
3. banka tretje države, ki v skladu z ZBan-2 pridobi dovoljenje za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji ter je v skladu z ZBan-2 upravičena opravljati investicijske storitve in posle.«.

V petem odstavku 33. člena se kratica »ZBan-1« nadomesti s kratico »ZBan-2«.

V prvem odstavku 34. člena se 12. točka spremeni tako, da se glasi:
»12. osebe, ki imajo položaj lokalnega podjetja po 4. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.«.

V prvem odstavku 35. člena se v 1. točki besedilo »152. do 160. člen« nadomesti z besedilom »152. in 153. člen ter 154. do 160. člen«.
V tretjem odstavku se besedilo »11. člena ZBan-1« nadomesti z besedilom »6. člena ZBan-2«.
Peti odstavek se črta.

V tretjem odstavku 38. člena se v prvi in drugi alineji besedilo »1. juliju 2005« nadomesti z besedilom »26. novembru 2013«.

V prvem odstavku 41. člena se tretja alineja 5. točke spremeni tako, da se glasi:
»– izkazujejo sprejem depozita iz prvega odstavka 94. člena ZBan-2 in«.

Četrti odstavek 56. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če niti v osnovnem prospektu niti v dodatkih k prospektu niso vključeni končni pogoji ponudbe, ki vsebujejo informacije o vrednostnih papirjih, morajo biti ti dani na razpolago vlagateljem in predloženi agenciji oziroma pristojnemu nadzornemu organu matične države članice, ki jih posreduje pristojnim nadzornim organom držav članic gostiteljic, ko je dana ponudba javnosti, in sicer kakor hitro je mogoče in, če je le mogoče, pred začetkom veljavnosti te ponudbe oziroma pred uvrstitvijo vrednostnih papirjev v trgovanje. Agencija sporoči končne pogoje ESMA. Končni pogoji se ne uporabljajo za dopolnitev osnovnega prospekta in lahko vsebujejo samo informacije, ki se nanašajo na pojasnilo o vrednostnih papirjih. V primerih iz prvega stavka tega odstavka se uporablja 1. točka prvega odstavka 59. člena tega zakona.«.

Prvi odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Prospekt mora vsebovati podatke o vseh osebah, ki so odgovorne za pravilnost in popolnost informacij, vsebovanih v prospektu, in sicer najmanj o naslednjih osebah glede na namen priprave prospekta o:
1. izdajatelju,
2. članih organov vodenja ali nadzora izdajatelja,
3. ponudniku oziroma vlagatelju zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, če ponudnik oziroma vlagatelj zahteve ni hkrati izdajatelj,
4. morebitnem poroku za obveznosti iz vrednostnih papirjev.«.
V tretjem odstavku se v napovednem stavku besedilo »Osebe iz prvega odstavka« nadomesti z besedilom »Osebe iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka«.

Besedilo 81. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Izdajatelj s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je opravil prvo prodajo vrednostnih papirjev na podlagi ponudbe javnosti, v zvezi s katero je po določbah 2. poglavja tega zakona treba objaviti prospekt, mora vrednostne papirje, ki so bili predmet te ponudbe, izdati kot nematerializirane vrednostne papirje, vpisane v centralni register.«.

V osmem odstavku 101. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. v drugih primerih: s potekom dveh let od vpisa tega sklepa v sodni register.«.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Prvi do deseti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo za umik dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu, pri čemer:
1. se namesto pojma »skupščina« uporablja pojem »zasedanje imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določne izdaje«,
2. se namesto pojma »statut družbe« uporablja pojem »prospekt oziroma, kadar v skladu z 41. členom tega zakona prospekt ni obvezen, pogoji izdaje«,
3. se namesto pojma »delnice« uporablja pojem »dolžniški vrednostni papirji«,
4. se namesto pojma »lastniški vrednostni papirji« uporablja pojem »dolžniški vrednostni papirji«,
5. se namesto pojma »osnovni kapital« uporablja pojem »vsota vseh obveznosti, vsebovanih v dolžniških vrednostnih papirjih določene izdaje«,
6. se namesto pojma »delničar« uporablja pojem »imetnik dolžniškega vrednostnega papirja«,
7. se namesto pojma »vpis v sodni register« uporablja pojem »javna objava notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje«,
8. se v zvezi z osmim odstavkom tega člena sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga ne vpiše v sodni register, ampak javna družba javno objavi notarski zapisnik z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga pri čemer slednji začne učinkovati, ko je za to podano soglasje javne družbe ter:
– če je bil sprejet z večino, ki je vključevala najmanj 9/10 vsote vseh obveznosti, vsebovanih v dolžniških vrednostnih papirjih določene izdaje: z javno objavo notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, razen če je v sklepu določeno, da začne učinkovati šele s potekom določenega roka po dnevu javne objave notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,
– v drugih primerih: s potekom šestih mesecev od javne objave notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,
9. v zvezi z devetim odstavkom tega člena, javna družba o objavi notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga, obvesti borzo oziroma upravljavca drugega organiziranega trga, na katerem se iz trgovanja umaknejo dolžniški vrednostni papirji na podlagi sklepa o umiku dolžniških vrednostnih papirjev z organiziranega trga, naslednji delovni dan po objavi tega notarskega zapisnika z zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje,
10. se za sklic zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje smiselno uporablja 295. člen ZGD-1, pri čemer se smiselno uporabljajo pojmi, kakor so navedeni v tem odstavku,
11. se za pravico do denarne odpravnine uporabijo določbe iz prospekta oziroma iz pogojev izdaje, v kolikor so pogoji glede denarne odpravnine v prospektu oziroma v pogojih izdaje določeni drugače kot to določa ta člen,
12. se osmi, deveti in smiselno deseti odstavek tega člena ter 8. do 10. točka tega odstavka uporabljajo le, če prospekt oziroma pogoji izdaje ne določajo drugače.«.

Besedilo 102. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) 3. poglavje tega zakona se uporablja za razkrivanje nadzorovanih informacij javnih družb, katerih matična država članica je Republika Slovenija.
(2) Matična država članica javne družbe v zvezi z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev, ki se glasijo na znesek, manjši od 1.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je skoraj enak 1.000 eurov, in v zvezi z izdajo delnic je:
1. če ima javna družba položaj osebe države članice: država članica, v kateri ima registriran sedež,
2. če ima javna družba položaj osebe tretje države: država članica, ki jo izbere javna družba med državami članicami, v katerih so njeni vrednostni papirji sprejeti v trgovanje.
(3) Matična država članica javne družbe v zvezi z izdajo drugih vrednostnih papirjev, razen izdaj iz drugega odstavka tega člena, je tista država članica, ki jo med naslednjimi državami članicami izbere javna družba:
1. država članica, v kateri ima javna družba registriran svoj sedež, ali
2. katera koli država članica, na območju katere so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.
(4) Javna družba lahko za svojo matično državo članico izbere samo eno državo članico.
(5) Javna družba mora obvestilo o izbiri matične države članice objaviti na način, določen s tem zakonom za objavo nadzorovanih informacij.
(6) Javna družba mora o izbiri matične države članice obvestiti:
1. če ima javna družba sedež v Republiki Sloveniji, agencijo,
2. pristojni nadzorni organ matične države članice in
3. pristojne nadzorne organe držav članic gostiteljic.
(7) Izbira Republike Slovenije kot matične države članice po 2. točki drugega odstavka tega člena ostane veljavna, razen če:
1. javna družba izbere drugo matično državo po devetem odstavku tega člena in
2. svojo izbiro razkrije v skladu s petim in šestim odstavkom tega člena.
(8) Izbira Republike Slovenije kot matične države članice po tretjem odstavku tega člena učinkuje najmanj tri leta od dneva, ko javna družba obvesti agencijo o tej izbiri, razen če so pred potekom tega obdobja:
1. vsi vrednostni papirji javne družbe umaknjeni iz trgovanja na vseh organiziranih trgih v EU, ali
2. je javna družba izbrala drugo matično državo po drugem ali devetem odstavku tega člena.
(9) Za javno družbo, katere vrednostni papirji:
1. niso več uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu matične države članice na podlagi 2. točke drugega odstavka ali tretjega odstavka tega člena in
2. so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ene ali več drugih držav članic, je nova matična država članica javne družbe:
– država članica, v kateri ima javna družba registriran sedež, ali
– država članica, ki jo javna družba izbere med državami članicami, v katerih so njeni vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu.
(10) Če javna družba v treh mesecih od datuma, ko so njeni vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ob prvi ponudbi javnosti, ne razkrije svoje matične države članice na podlagi 2. točke drugega odstavka ali tretjega odstavka tega člena:
1. je matična država država članica, v kateri so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, ali
2. so matične države države članice, v katerih so vrednostni papirji javne družbe uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, dokler javna družba ne izbere in razkrije ene same matične države članice.
(11) Država članica gostiteljica je država članica, na območju katere so vrednostni papirji izdajatelja uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, če se razlikuje od matične države članice izdajatelja.
(12) Če so vrednostni papirji, glede katerih je matična država članica javne družbe druga država članica, uvrščeni samo v trgovanje na borznem trgu, se za javno družbo, ki je izdajatelj teh vrednostnih papirjev, oziroma osebo, ki je zahtevala njihovo uvrstitev v trgovanje na borznem trgu, uporablja 136. člen tega zakona.

V drugem odstavku 103. člena se črta besedilo »129. člen in«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) 109. do 113. členi, 115. in 116. člen tega zakona se ne uporabljajo za naslednje javne družbe:
1. javne družbe, ki imajo položaj:
– države članice,
– organa regionalne ali lokalne oblasti države članice,
– javne mednarodne organizacije, katerih članica je ena ali več držav članic,
– Evropske centralne banke ali centralne banke države članice,
– Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF), ki je bil ustanovljen z okvirnim sporazumom o družbi EFSF in katerega koli drugega mehanizma, vzpostavljenega zaradi ohranitve finančne stabilnosti Evropske monetarne unije z zagotavljanjem začasne finančne pomoči državam članicam, katerih valuta je euro,
2. javne družbe, ki so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organiziranem trgu, izdale samo dolžniške vrednostne papirje, ki se vsak glasi na znesek najmanj 100.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 100.000 eurom,
3. javne družbe, ki so od vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na organiziran trg EU pred 31. decembrom 2010, izdale samo dolžniške vrednostne papirje, od katerih se vsak glasi na znesek najmanj 50.000 eurov ali znesek v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 50.000 eurom, do preteka obdobja veljavnosti teh dolžniških vrednostnih papirjev.«.

V prvem odstavku 110. člena se beseda »pet« nadomesti z besedo »deset«.

Besedilo 112. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Javna družba mora objaviti svoje polletno poročilo za prvih šest mesecev poslovnega leta takoj, ko je to mogoče, in ne pozneje kakor v treh mesecih po koncu tega obdobja. Javna družba mora zagotoviti, da njeno polletno poročilo ostane javno dostopno najmanj deset let po objavi.«.

114. člen se spremeni tako, da se glasi:
»114. člen
(poročanje določenih javnih družb o plačilih vladam)
Javna družba iz prvega odstavka 70.b člena ZGD-1 mora v skladu z drugim do petim odstavkom 70.b člena ZGD-1 objaviti konsolidirano poročilo o plačilih vladam najpozneje šest mesecev po koncu vsakega poslovnega leta in zagotoviti, da je javno dostopno še najmanj deset let po objavi.«.

V prvem odstavku 115. člena se besedilo »in 129.« črta.

V prvem odstavku 116. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. ustrezno drugačno obdobje javne dostopnosti letnih poročil po prvem odstavku 110. člena tega zakona, če je to potrebno zaradi uskladitve z uredbo ali drugim izvedbenim predpisom iz drugega odstavka tega člena,«.
Na koncu 4. točke se pika nadomesti z vejico in doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. način priprave letnih računovodskih poročil javnih družb v enotni elektronski obliki poročanja.«.
V drugem odstavku se besedilo »šestega odstavka 4. člena« nadomesti z besedilom »šestega in sedmega odstavka 4. člena«.

Za petim odstavkom 117. člena se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Javno družbo mora o spremembi pomembnih deležev obvestiti tudi oseba, ki na podlagi vsote glasovalnih pravic iz prvega odstavka 118. člena ter 119. in 120. člena tega zakona doseže ali preseže posamezen prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod posamezen prag pomembnega deleža.
(7) Za obveščanje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljata 123. in 134. člen tega zakona, pri čemer mora biti število glasovalnih pravic navedeno ločeno za primere iz prvega odstavka 118. člena ter ločeno za primere iz 119. in 120. člena tega zakona.«.

Za tretjim odstavkom 118. člena se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za glasovalne pravice iz trgovalne knjige banke ali investicijskega podjetja na podlagi trgovalne knjige, kakor jo ureja Uredba 575/2013/EU, če:
1. delež glasovalnih pravic iz trgovalne knjige ne presega 5 % in
2. se glasovalne pravice iz delnic iz trgovalne knjige ne uveljavijo ali kako drugače uporabijo za poseganje v poslovodenje javne družbe.
(5) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za glasovalne pravice iz delnic, pridobljenih za stabilizacijo finančnih instrumentov v skladu z Uredbo 2273/2003, če se glasovalne pravice iz teh delnic ne uveljavijo ali kako drugače uporabijo za poseganje v poslovodenje javne družbe.«.

119. člen se spremeni tako, da se glasi:
»119. člen
(obveznost imetnikov finančnih instrumentov obveščati o spremembi pomembnih deležev)
(1) Javno družbo mora o spremembah pomembnih deležev na podlagi pravnih dejstev iz prvega odstavka 118. člena tega zakona obveščati tudi imetnik:
1. finančnih instrumentov, ki vsebujejo enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik doseže sklenitev pogodbe, katere predmet je pridobitev že izdanih delnic javne družbe z glasovalno pravico, in
2. finančnih instrumentov, ki niso zajeti v prejšnji točki ter se nanašajo na delnice in imajo podoben gospodarski vpliv kakor ga imajo finančni instrumenti iz prejšnje točke, ne glede na to, ali dajejo pravico do fizične poravnave ali ne.
(2) Za finančni instrument iz prejšnjega odstavka se šteje:
1. prenosljivi vrednostni papir,
2. opcija,
3. terminska pogodba,
4. menjalni posel,
5. dogovor o terminski obrestni meri,
6. pogodba na razliko in
7. vse druge pogodbe ali dogovori, ki imajo podoben gospodarski vpliv in jih je mogoče poravnati fizično ali v gotovini.
(3) Drugi, tretji in četrti odstavek 118. člena, 122. člen ter tretji odstavek 123. člena tega zakona se smiselno uporabljajo glede obveznosti imetnikov finančnih instrumentov iz prvega odstavka tega člena obveščati o spremembi pomembnih deležev iz prvega odstavka tega člena.«.

V prvem odstavku 127. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. v zvezi z obveznostmi imetnikov finančnih instrumentov:
– podrobnejše značilnosti finančnih instrumentov iz prvega odstavka 119. člena tega zakona in način izračunavanja skupnega deleža glasovalnih pravic za presojo pragov pomembnega deleža,
– podrobnejše značilnosti finančnih instrumentov iz prvega odstavka 119. člena tega zakona glede izpolnjevanja naročila oziroma zahteve delničarja, da trguje kako drugače kakor za lastni račun,
– podrobnejša pravila o vsebini obvestila iz prvega odstavka 119. člena tega zakona z določitvijo standardiziranega obrazca obvestila,
– podrobnejša pravila o rokih in naslovniku obvestila,«.
V drugem odstavku se besedilo »podlagi sedmega odstavka« nadomesti z besedilom »podlagi šestega b in sedmega odstavka«.

129. člen se črta.

Tretji odstavek 133. člena se črta.

Za četrtim odstavkom 137. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Upravljavec sistema iz prvega odstavka tega člena zagotovi, da je sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij, ki ga upravlja, dostopen tudi prek evropske točke za elektronski dostop, ki jo vzpostavi ESMA.«.

V prvem odstavku 138. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. podrobnejša pravila o dostopu do nadzorovanih informacij in v zvezi s tem zlasti:
– minimalne standarde glede mesta objave,
– minimalne standarde za učinkovito predložitev nadzorovanih informacij,
– minimalne standarde sistema za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij,
– pravila za zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki jih uporabljajo sistemi iz 137. člena tega zakona,
– pravila za dostop do informacij iz 137. člena tega zakona na ravni EU.«.
V tretjem odstavku se besedilo »v skladu s prvim odstavkom« nadomesti z besedilom »v skladu z drugim odstavkom«.

Besedilo 146. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Agencija lahko izreče tudi naslednje nadzorne ukrepe:
1. od upravljavca organiziranega trga zahteva, da začasno in največ za deset zaporednih delovnih dni ustavi trgovanje z vrednostnimi papirji na tem trgu, če utemeljeno sumi, da javna družba, ki je izdajatelj teh vrednostnih papirjev, ravna v nasprotju s 3. poglavjem tega zakona,
2. prepove trgovanje z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu, če ugotovi, da so kršene določbe 3. poglavja tega zakona, ali če utemeljeno sumi, da bodo kršene določbe 3. poglavja tega zakona,
3. objavi, da osebe iz 143. člena tega zakona ne izpolnjujejo svojih obveznosti, določenih v 3. poglavju tega zakona,
4. izreče druge ustrezne ukrepe, potrebne za zagotovitev, da javna družba izpolnjuje svoje obveznosti do delničarjev iz 130. člena oziroma do imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev iz 131. člena tega zakona,
5. začasno ukine izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic v primeru hujših kršitev šestega in sedmega odstavka 117. člena, prvega odstavka 118. člena, 119. člena in 120. člena ter drugega odstavka 123. člena tega zakona.
(2) Agencija lahko pod pogoji, določenimi v tem zakonu, osebam iz 143. člena tega zakona, nad katerimi izvaja pristojnosti in naloge nadzora izreče ukrepe nadzora, pri čemer upošteva vse ustrezne okoliščine glede kršitve, da se z izrečenimi ukrepi nadzora zagotovi učinkovita odprava kršitev in prepreči nadaljnje ravnanje ali opustitve, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona, zlasti pa:
1. resnost in trajanje kršitve ter stopnjo odgovornosti kršitelja,
2. finančni položaj kršitelja in pridobljeni dobiček ali izgubo, ki je bila s kršitvijo preprečena, če ju je mogoče opredeliti,
3. izgube, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če jih je mogoče opredeliti,
4. sodelovanje kršitelja v postopku ugotavljanja kršitve,
5. predhodne kršitve in morebitne sistemske posledice kršitve.«.

Za 146. členom se dodata nova 146.a in 146.b člen, ki se glasita:

»146.a člen
(razkritje informacij o izrečenih ukrepih)
(1) Agencija z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona, javno objavi informacije v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev 3. poglavja tega zakona.
(2) Agencija v skladu s prejšnjim odstavkom javno objavi informacije, ko je postopek z izdajo ukrepa ali sankcije dokončen, razen če je bil pričet postopek sodnega varstva na podlagi šestega odstavka 146.b člena tega zakona. V tem primeru agencija objavi informacije, ko je zahteva za sodno varstvo pravnomočno zavrnjena.
(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena obsegajo naslednje podatke:
1. o kršitelju:
– o nazivu in sedežu pravne osebe, v kolikor je bil ukrep nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla agencija zaradi kršitev 3. poglavja, izrečena pravni osebi, ali
– o osebnem imenu in letu rojstva fizične osebe, v kolikor je bil ukrep nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla agencija zaradi kršitev 3. poglavja, izrečena fizični osebi;
2. o kršitvi:
– opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev 3. poglavja tega zakona,
– naravo ugotovljenih kršitev;
3. izrek odločbe s katero se postopek konča;
4. informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom.
(4) Podatki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne se iz objave po prvem odstavku tega člena izbrišejo po poteku petih let.

146.b člen
(razkritje identitete kršitelja)
(1) Ne glede na prejšnji člen agencija po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora iz tretjega odstavka tega člena odloči, da se informacije o identiteti kršitelja ne objavijo, če:
1. se ukrep nadzora izreče fizični osebi in objava osebnih podatkov o kršitelju ni sorazmerna ali
2. bi objava informacij o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo kazenske preiskave ali
3. bi vpletenim osebam z objavo verjetno nastala nesorazmerna škoda.
(2) Če agencija ob izdaji odločbe oceni, da so v zvezi z objavo identitete kršitelja podani razlogi iz prejšnjega odstavka, hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrepe nadzora, odloči tudi, da se identiteta kršitelja ne objavi.
(3) Če agencija ob izdaji odločbe ne ugotovi razlogov iz prvega odstavka tega člena, v odločbi o izrečenih ukrepih nadzora, izdani na podlagi tega zakona, kršitelja opozori, da bodo informacije o izrečenih ukrepih in sankcijah ter o kršitelju javno objavljene na spletni strani agencije, in ga pouči, da mora v primeru obstoja razlogov iz prvega odstavka tega člena te razloge navesti v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu s tem zakonom določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o ukrepu nadzora.
(4) Agencija odloči o ugovoru iz prejšnjega odstavka z odločbo.
(5) Če na podlagi ugovora kršitelja agencija ugotovi, da so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugodi ugovoru, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi.
(6) Zoper odločbo, s katero agencija zavrne ugovor, lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo.
(7) Ne glede na četrti odstavek prejšnjega člena lahko agencija na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba, odloči, da se informacije o identiteti kršitelja po objavi na spletni strani agencije umaknejo pred potekom petih let. Za zahtevo kršitelja se uporabljajo določbe tega člena o ugovoru iz tretjega do šestega odstavka tega člena.«.

Za drugim odstavkom 148. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Agencija sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic pri zadevah, ki se obravnavajo v Republiki Sloveniji in še vsaj v eni državi članici, da se zagotovi učinkovito izrekanje sankcij in nadzornih ukrepov.«.

V prvem odstavku 151. člena se 3. in 4. točka spremenita tako, da se glasita:
»3. finančne storitve iz tretje in četrte alineje 2. točke ter iz 3. in 6. točke drugega odstavka 5. člena ZBan-2,
4. dodatne finančne storitve iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZBan-2 in«.
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Borznoposredniška družba lahko za investicijske sklade, ki izpolnjujejo pogoje za trženje in prodajo v Republiki Sloveniji, na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 122. člena ZISDU-3 oziroma pooblastila iz prvega odstavka 58. člena ZUAIS opravlja posamezne storitve upravljanja investicijskih skladov iz 99. člena ZISDU-3 oziroma 57. člena ZUAIS.
(3) Za opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka se uporablja ZISDU-3, ZUAIS in predpisi, sprejeti na njuni podlagi.«.

152. člen se spremeni tako, da se glasi:
»152. člen
(ustanovni kapital borznoposredniške družbe)
(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe je 730.000 eurov, če v 153. členu tega zakona ni določeno drugače.
(2) Ustanovni kapital borznoposredniške družbe vključuje eno ali več postavk iz točk (a) do (e) prvega odstavka 26. člena Uredbe 575/2013/EU.«.

153. člen se spremeni tako, da se glasi:
»153. člen
(posebna pravila o ustanovnem kapitalu borznoposredniške družbe)
(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe je 125.000 eurov, če borznoposredniška družba izpolnjuje naslednje pogoje:
– ni upravičena opravljati investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona in
– je upravičena opravljati eno ali več investicijskih storitev in poslov iz 1., 2. ali 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona in če sme sprejeti v hrambo denarno dobroimetje ali finančne instrumente strank.
(2) Najnižji znesek ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe je 50.000 eurov, če borznoposredniška družba izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
– ni upravičena opravljati investicijskih storitev in poslov iz 3. in 6. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, in tudi ne sprejeti v hrambo denarnega dobroimetja in finančnih instrumentov strank ali
– ima položaj lokalnega podjetja iz 4. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.
(3) Posedovanje pozicij v finančnih instrumentih, ki ne izhajajo iz trgovalne knjige, za namen vlaganja kapitala, se ne šteje za opravljanje investicijskih poslov iz 3. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona.«.

Za 153. členom se dodata nova 153.a in 153.b člen, ki se glasita:

»153.a člen
(ustanovni kapital male borznoposredniške družbe)
(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala male borznoposredniške družbe je 50.000 eurov.
(2) Mala borznoposredniška družba lahko zahtevani ustanovni kapital nadomesti z zavarovanjem profesionalne odgovornosti, ki krije celotno območje EU, za najnižjo zavarovalno vsoto 1.000.000 eurov za posamezno odškodninsko terjatev in 1.500.000 eurov za vse odškodninske terjatve v posameznem letu.
(3) Mala borznoposredniška družba lahko zahtevani ustanovni kapital zagotovi tudi z ustrezno kombinacijo ustanovnega kapitala in zavarovanjem profesionalne odgovornosti.

153.b člen
(ustanovni kapital male borznoposredniške družbe, ki opravlja storitev zavarovalnega posredovanja)
(1) Najnižji znesek ustanovnega kapitala male borznoposredniške družbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, opravlja storitve zavarovalnega posredovanja in ima sklenjeno pogodbo o zavarovanju poklicne odgovornosti, kakršno za zavarovanje poklicne odgovornosti zavarovalnega posrednika zahteva zakon, ki ureja zavarovalništvo, znaša 25.000 eurov.
(2) Mala borznoposredniška družba iz prejšnjega odstavka lahko zahtevani ustanovni kapital nadomesti z zavarovanjem profesionalne odgovornosti, ki krije celotno območje EU, za najnižjo zavarovalno vsoto 500.000 eurov za posamezno odškodninsko terjatev in 750.000 eurov za vse odškodninske terjatve v posameznem letu.
(3) Mala borznoposredniška družba iz prvega odstavka tega člena lahko zahtevani ustanovni kapital zagotovi tudi z ustrezno kombinacijo ustanovnega kapitala in zavarovanjem profesionalne odgovornosti.«.

Besedilo 155. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za delničarje borznoposredniške družbe se smiselno uporabljajo 59. do 74., 76. do 78. in 266. do 269. členi ZBan-2.
(2) Pri smiselni uporabi določb ZBan-2 iz prejšnjega odstavka se:
1. namesto pojma »banka« uporablja pojem »borznoposredniška družba«,
2. namesto pojma »Banka Slovenije« uporablja pojem »agencija«,
3. pri smiselni uporabi drugega odstavka 65. člena ZBan-2 namesto pojmov »borznoposredniška družba ali družba za upravljanje« uporablja pojem »banka«,
4. pri smiselni uporabi tretjega odstavka 268. člena ZBan-2 namesto napotila na 339. člen ZBan-2 uporablja napotilo na 545. člen tega zakona.«.