S to uredbo se ureja javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti, investicij in investicijskega vzdrževanja ter razvojnih nalog na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter financiranje nacionalno pomembnih nalog z visokošolskega področja.

S to uredbo se ureja tudi javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti na koncesioniranih visokošolskih zavodih za koncesionirane študijske programe.

Koncesioniranim visokošolskim zavodom in zasebnim visokošolskim zavodom, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe, se po javnih razpisih lahko dodeljujejo sredstva za razvojne naloge.

Po tej uredbi se financirajo tudi:

• univerzitetne knjižnice in
• druge članice javnih visokošolskih zavodov,
• Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in
• Evro-sredozemska univerza.

V tej uredbi se izraz visokošolski zavod uporablja za univerzo in samostojni visokošolski zavod.

Sredstva za študijsko dejavnost se za prvo in drugo stopnjo rednega študija določijo kot skupna sredstva (integralno financiranje) za visokošolski zavod v okviru temeljnega stebra financiranja in ne vključujejo financiranja študentov druge stopnje z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.

Javna sredstva za razvojne naloge visokošolskih zavodov se dodeljujejo v okviru razvojnega stebra financiranja.

Študijska dejavnost visokošolskih zavodov je:

• pedagoška in z njo povezana znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost,
• knjižničarska, informacijska, organizacijska, upravna in druga infrastrukturna dejavnost.

Sredstva za študijsko dejavnost lahko javni visokošolski zavodi namenijo za:

• plače in druge izdatke za zaposlene,
• prispevke delodajalca za socialno varnost,
• izdatke za blago in storitve in
• plačila obresti in odplačila kreditov, če je bilo posojilo najeto za financiranje stroškov izvajanja študijske dejavnosti.

Sredstva za študijsko dejavnost javni visokošolski zavodi lahko namenijo tudi za nakup nematerialnega premoženja, nakup in vzdrževanje opreme, investicijsko vzdrževanje ter plačila obresti in odplačila kreditov, h katerim je bilo dano poroštvo Republike Slovenije, vendar le ob pogoju, da so predhodno zagotovljena sredstva za namene iz prejšnjega odstavka.

Sredstva za študijsko dejavnost koncesionirani visokošolski zavodi lahko namenijo za:

• plače in druge izdatke za zaposlene,
• prispevke delodajalca za socialno varnost,
• izdatke za blago in storitve in
• plačila obresti in odplačila kreditov, če je bilo posojilo najeto za financiranje stroškov izvajanja koncesioniranega študijskega programa.

Skladno s standardi in predpisi, ki urejajo računovodstvo v javnem sektorju, visokošolski zavodi ob koncu poslovnega leta lahko oblikujejo kratkoročne odložene prihodke, ki so nastali iz sredstev za študijsko dejavnost po tej uredbi.

Če so stroški za izvajanje študijske dejavnosti v koledarskem letu nižji od sredstev za študijsko dejavnost, ki so bila določena na podlagi te uredbe, in zato nastane presežek prihodkov nad odhodki, se ta presežek, skladno s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, porabi za opravljanje in razvoj študijske dejavnosti.

Letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost sestavljajo letna sredstva za temeljni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: TSF) in letna sredstva za razvojni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF).

Letna proračunska sredstva za

študijsko dejavnost(k) = TSF(k) + RSF(k)

TSF so letna sredstva za temeljni steber financiranja.

RSF so letna sredstva za razvojni steber financiranja.

k je tekoče koledarsko leto.

TSF so vsota letnih sredstev za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov (v nadaljnjem besedilu: TSF-Z), to so letna sredstva za temeljni steber financiranja javnih visokošolskih zavodov in letna sredstva za temeljni steber financiranja koncesioniranih visokošolskih zavodov za koncesionirane študijske programe.

TSF (k) = Vsota TSF-Z(k)

Vsota TSF-Z koncesioniranih visokošolskih zavodov za koncesionirane študijske programe je lahko največ 4,32% vsote TSF-Z javnih visokošolskih zavodov, zaokrožene na dve decimalni mesti.

RSF se zagotavljajo skladno s proračunskimi možnostmi

Sredstva TSF so enaka sredstvom TSF preteklega leta, povečanim najmanj za realno rast bruto domačega proizvoda preteklega leta.

Če letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost ne zadostujejo za TSF tekočega leta, izračunanega kot vsoto TSF-Z, določenih v skladu z 12.b do 12.d členom ter 14. Do 16. členom te uredbe, se visokošolskim zavodom TSF-Z sorazmerno zmanjšajo do razpoložljivih letnih proračunskih sredstev za študijsko dejavnost za TSF.

Sredstva TSF-Z se izračunajo ob upoštevanju:

• študijskega področja posameznega študijskega programa,
• števila vpisanih študentov rednega študija prve in druge stopnje brez ponavljalcev in absolventov na visokošolskem zavodu v tekočem študijskem letu in
• števila diplomantov rednega študija po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu v preteklem koledarskem letu.

TSF-Z sredstva javnega visokošolskega zavoda in koncesioniranega visokošolskega zavoda za koncesionirane študijske programe so v tekočem koledarskem letu enaka produktu vsote enot visokošolskega zavoda in enote financiranja iz 12.č člena te uredbe.

Študijski programi po študijskih področjih v skladu s KLASIUS se združujejo v sedem študijskih skupin z naslednjimi faktorji:

1. 31. družbene vede, (32) novinarstvo in obveščanje, (34) poslovne in upravne vede ter (38) pravne vede: f(1) = 1,0;
2. 14. izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, (22) humanistika, (72) zdravstvo, podpodročja 720 – zdravstvo (podrobneje neopredeljeno), 725 – zdravstvena tehnologija in 726 – terapija in rehabilitacija, (76) socialno delo, (81) osebne storitve, (84) transportne storitve in (86) varovanje: f(2) = 1,75;
3. 21. umetnost – visokošolski strokovni študijski programi, (48) računalništvo, (52) tehnika, brez podpodročja 524 – kemijska tehnologija in procesno inženirstvo, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura, urbanizem in gradbeništvo, (72) zdravstvo, podpodročje 723 – zdravstvena nega in oskrba ter (85) varstvo okolja: f(3) = 2,50;
4. 42. vede o živi naravi, (46) matematika in statistika, (62) kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo: f(4) = 3,30;
5. 44. fizikalne in kemijske vede, (52) tehnika, podpodročje 524 – kemijska tehnologija in procesno inženirstvo ter (72) zdravstvo, podpodročje 727 – farmacija in lekarništvo: f(5) = 3,50;
6. 64. veterinarstvo ter (72) zdravstvo, podpodročji 721 – medicina in 724 – zobozdravstvo: f(6) = 4,50;
7. 21. umetnost – univerzitetni in magistrski študijski programi: f(7) = 6,65.

Faktor študijske skupine f(s) izraža razmerje med sredstvi, namenjenimi za izvedbo študija v študijski skupini, v primerjavi s prvo študijsko skupino.

Enota financiranja se določi tako, da se sredstva za TSF v tekočem koledarskem letu delijo z vsoto študentov, pomnoženih s pripadajočo utežjo, in diplomantov.

Študent je vsak študent rednega študija prve in druge stopnje, ki ni ponavljalec oziroma absolvent, na javnih visokošolskih zavodih in koncesioniranih visokošolskih zavodih za koncesionirane študijske programe v tekočem študijskem letu.

Diplomant je vsak diplomant rednega študija prve in druge stopnje ter študijskih programov za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, na javnih visokošolskih zavodih in koncesioniranih visokošolskih zavodih za koncesionirane študijske programe v preteklem koledarskem letu.

Utež študenta je faktor študijske skupine, v katero se uvršča študijski program, v katerega je študent vpisan.

Če se po določitvi sredstev iz 12.a do 12.č člena te uredbe TSF-Z sredstva zavoda v tekočem proračunskem letu glede na TSF-Z sredstva zavoda v preteklem proračunskem letu zmanjšajo za več kot 5 %, so TSF-Z sredstva zavoda enaka TSF-Z sredstvom preteklega proračunskega leta, zmanjšanim za 5 %.

Če se po določitvi sredstev iz 12.a do 12.č člena te uredbe TSF-Z sredstva zavoda v tekočem proračunskem letu glede na TSF-Z sredstva zavoda v preteklem proračunskem letu povečajo za več kot 14,5 %, so TSF-Z sredstva zavoda enaka TSF-Z sredstvom preteklega proračunskega leta, povečanim za 14,5 %.

Če po določitvi TSF-Z sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena TSF-Z sredstva presegajo razpoložljiva proračunska sredstva, se zavodom, katerim so se sredstva glede na preteklo proračunsko leto povečala, TSF-Z sredstva sorazmerno zmanjšajo do razpoložljivih proračunskih sredstev.

Obseg TSF sredstev, ki se zaradi določb prvega in drugega odstavka tega člena ne razporedijo med visokošolske zavode, se prerazporedijo v RSF sredstva.

Sredstva za ustanavljanje in delovanje novih članic javni visokošolski zavodi zagotavljajo v okviru svojih razpoložljivih sredstev.

Če Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v postopku podaljšanja akreditacije ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda, njegove članice ali študijskega programa, se fiksni del TSF-Z zmanjša v prvem naslednjem koledarskem letu. Zmanjšanje sredstev se izračuna takole:

TSF-Z za preteklo leto se deli s številom študentov rednega študija preteklega študijskega leta brez absolventov po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004 preteklega študijskega leta, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu. K številu študentov se ne prištevajo tisti na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji. Tako določen znesek na študenta se pomnoži s številom študentov preteklega študijskega leta na študijskem programu oziroma visokošolskem zavodu, ki mu v postopku podaljšanja akreditacije le-ta ni bila podaljšana.

Znesek, izračunan v skladu s prejšnjim odstavkom, se odšteje od TSF-Z preteklega leta. Tako izračunan TSF-Z se pomnoži z realno rastjo BDP preteklega leta.

TSF-Z(k) = (TSF-Z(k-1) – (TSF-Z(k-1)/V(k-1) × A(k-1)))

× (1 + realna rast BDP(k-1))

V je število vpisanih študentov rednega študija brez absolventov po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, ter po študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu. K številu študentov se ne prištevajo tisti na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.

A je število študentov preteklega študijskega leta na študijskem programu, ki mu ni bila podaljšana akreditacija. K številu študentov se ne prištevajo tisti na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.

TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.

k je tekoče koledarsko leto.

Ob prenehanju koncesije se l TSF-Z koncesioniranega visokošolskega zavoda za koncesionirane študijske programe zmanjša, tako da se TSF-Z za preteklo leto deli s številom študentov preteklega študijskega leta na koncesioniranih študijskih programih prve in druge stopnje rednega študija brez absolventov in študentov na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji. Tako določen znesek na študenta se pomnoži s številom študentov zadnjega letnika preteklega študijskega leta na študijskem programu, ki mu je prenehala koncesija. Če je koncesija prenehala študijskemu programu druge stopnje, se pri številu študentov zadnjega letnika ne upoštevajo študenti z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.

Znesek, izračunan v skladu s prejšnjim odstavkom, se odšteje od TSF-Z preteklega leta. Tako izračunan TSF-Z se pomnoži z realno rastjo BDP preteklega leta.

TSF-Z(k) = (TSF-Z(k-1) – (TSF-Z(k-1)/Sv(k-1) × Sz(k-1)))

× (1+ realna rast BDP(k-1))

TSF-Z so letna sredstva za temeljni steber financiranja visokošolskih zavodov.

k je tekoče koledarsko leto.

Sv je število vpisanih študentov rednega študija brez absolventov po koncesioniranih študijskih programih prve in druge stopnje na koncesioniranem visokošolskem zavodu. K številu študentov se ne prištevajo tisti na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.

Sz je število študentov zadnjega letnika na študijskem programu, ki mu je prenehala koncesija. K številu študentov se ne prištevajo tisti na drugi stopnji študija z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.

TSF-Z se določijo ob upoštevanju števila študentov, pomnoženega z vrednostjo sredstev na študenta.

Vrednost sredstev na študenta za študijske programe s področij KLASIUS 14, 22, 31, 32, 34, 38, 76, 81, 84, 86 je 2.525 eurov na študenta, za druga študijska področja pa 4.060 eurov na študenta. Vrednost se praviloma usklajuje letno. Določi se s sklepom ministra, v skladu s proračunskimi zmožnostmi.

Število študentov iz prvega in drugega odstavka tega člena so vpisani študenti na koncesioniranih študijskih programih prve in druge stopnje rednega študija brez absolventov. K številu študentov se ne prištevajo ponavljavci in študenti druge stopnje z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza najmanj drugi stopnji.

V skladu s tem členom uredbe se TSF-Z koncesioniranemu visokošolskemu zavodu za študijske programe s koncesijo določajo za čas trajanja študijskega programa prve vpisane generacije.  Po tem obdobju se TSF-Z določajo v skladu z 12.a do 15. členom te uredbe.

V okviru RSF se javnim visokošolskim zavodom financirajo naloge oziroma projekti, ki spodbujajo:

• raznovrstnost,
• internacionalizacijo,
• kakovost in
• socialno razsežnost visokošolskih zavodov in slovenskega visokošolskega prostora.

Sredstva RSF se lahko po enakih merilih namenijo tudi za financiranje nalog, ki spodbujajo raznovrstnost, internacionalizacijo, kakovost in socialno razsežnost na koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih in zasebnih samostojnih visokošolskih zavodih, ki izvajajo javno veljavne študijske programe.