V Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15 in 81/15; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-3) se v prvem odstavku 2. člena 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kar zadeva funkcije depozitarja, plačne politike in sankcije (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 186), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/65/ES);«.
V drugem odstavku se pika na koncu 4. točke nadomesti s podpičjem in doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/438 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Direktive 2009/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi depozitarjev (UL L št. 78 z dne 24. 3. 2016, str. 11; v nadaljnjem besedilu: Uredba 438/2016/EU).«.

V drugem odstavku 3. člena se v 1. točki besedilo »kreditna institucija in ožji družinski član« nadomesti z besedilom »banka države članice in banka tretje države«.
V 2. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Direktiva 2004/39/ES, investicijsko podjetje, borznoposredniška družba, centralna depotna družba, upravljavec organiziranega trga, finančni posrednik, organizirani trg in finančni instrument imajo enak pomen kot v Zakonu o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J, 63/13 – ZS-K, 30/16 in 44/16 – ZRPPB; v nadaljnjem besedilu: ZTFI);«.
Na koncu 4. točke se pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. kreditna institucija ima enak pomen kot v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2016/1014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izjem za trgovce z blagom (UL L št. 171 z dne 29. 6. 2016, str. 153).«.

V šestem odstavku 5. člena se črta beseda »ne«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje investicijskega sklada, ki ga nadzira Agencija in ki je organiziran kot ločeno premoženje, v primeru začetka stečajnega postopka nad upravljavcem, šteje za premoženje vlagateljev. Če ta ali drug zakon ne določa, da se v primeru stečaja upravljavca investicijskega sklada, opravi prisilni prenos upravljanja investicijskega sklada, se v stečajnem postopku sredstva takega investicijskega sklada razdelijo med vlagatelje v ta investicijski sklad v skladu s pravili, ki veljajo za odkup ali izplačilo enot investicijskega sklada.«.

Za drugim odstavkom 19. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ožji družinski član pomeni osebo, ki je v razmerju do druge osebe:
– njen zakonec ali zunajzakonski partner,
– otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz prejšnje alineje, ali
– oseba, ki ji je dodeljena v skrbništvo.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

Za petim odstavkom 32. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na prvi odstavek 40. člena Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 32/15; v nadaljnjem besedilu: ZUAIS) Agencija v register iz 39. člena ZUAIS vpiše družbo za upravljanje na podlagi obvestila, da družba za upravljanje opravlja storitve iz četrtega odstavka tega člena. Obvestilo vsebuje podatke iz 5. in 6. točke drugega odstavka 40. člena ZUAIS. Družba za upravljanje obvestilo posreduje v roku 30 dni od začetka upravljanja AIS.«.

Za šestim odstavkom 33. člena se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Če družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz četrtega odstavka 32. člena tega zakona, se v vrednost premoženja v upravljanju iz drugega odstavka tega člena šteje tudi premoženje, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun AIS na podlagi zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.«.

V 48. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(obvestila v zvezi s kvalificiranimi deleži)«.
Doda se nov prvi odstavek, ki se glasi:
»(1) Če so družbi za upravljanje znane spremembe okoliščin, zaradi katerih se delež posameznega delničarja spremeni tako, da:
1. preseže mejo kvalificiranega deleža oziroma se njegov delež zmanjša tako, da ne dosega več kvalificiranega deleža, ali
2. preseže zgornjo mejo razpona oziroma pade pod spodnjo mejo razpona kvalificiranega deleža, za katerega je kvalificiranemu imetniku že izdano dovoljenje za kvalificiran delež,
o tem nemudoma obvesti Agencijo.«.
Dosedanji prvi do tretji odstavek postanejo drugi do četrti odstavek.

Za 73. členom se dodajo novi 73.a, 73.b, 73.c in 73.č člen, ki se glasijo:

»73.a člen
(sistem prejemkov)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi in izvaja sistem prejemkov, ki vključuje politike in prakse prejemkov, ki so združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem tveganj ter tako upravljanje tveganj tudi spodbujajo, hkrati pa ne spodbujajo prevzemanja tveganj, ki niso skladna s stopnjo tveganosti investicijskega sklada oziroma pravili upravljanja ali statutom investicijskega sklada ter ne ovirajo družbe za upravljanje pri ravnanju v najboljšem interesu investicijskega sklada.
(2) Politike in prakse prejemkov iz prejšnjega odstavka se nanašajo na stalne in variabilne sestavine prejemkov in veljajo za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela.
(3) Zaposleni s posebno naravo dela so zaposleni, ki s svojimi delovnimi nalogami in dejanji lahko pomembno vplivajo na profil tveganosti družbe za upravljanje oziroma investicijskega sklada, ki ga upravlja, ter obsegajo zlasti naslednje kategorije zaposlenih:
1. višje vodstvo,
2. zaposlene v notranjih kontrolah,
3. neposredne prevzemnike tveganj in
4. druge zaposlene, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po višini enaki ali višji od prejemkov višjega vodstva ali neposrednih prevzemnikov tveganj.
(4) Višje vodstvo iz 1. točke prejšnjega odstavka pomeni osebo oziroma osebe, ki efektivno vodijo poslovanje družbe za upravljanje, in člane uprave ter nadzornega sveta družbe za upravljanje.
(5) Neposredni prevzemniki tveganj iz 3. točke tretjega odstavka tega člena so zaposleni, ki imajo posamično ali skupaj kot člani skupine zaradi svoje poklicne dejavnosti ključen vpliv na tveganost družbe za upravljanje oziroma investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje upravlja.
(6) Prejemki po tem členu vključujejo vse oblike neposrednih ali posrednih finančnih in nefinančnih plačil ter ugodnosti, do katerih so upravičeni zaposleni s posebno naravo dela na podlagi sklenjenih pogodb z družbo za upravljanje, vključno z diskrecijskimi pokojninskimi ugodnostmi.
(7) Politiko prejemkov družbe za upravljanje sprejme nadzorni svet. Nadzorni svet tudi najmanj enkrat letno preveri njeno ustreznost.
(8) Za uveljavitev politike prejemkov je odgovorno poslovodstvo družbe za upravljanje.
(9) Družba za upravljanje najmanj enkrat letno izvede celovit in neodvisen notranji pregled skladnosti prakse prejemkov s politikami prejemkov družbe za upravljanje.
(10) Agencija podrobneje predpiše potrebne lastnosti politike prejemkov.
(11) Prejemki, ki se izplačajo zaposlenim iz tretjega odstavka tega člena v družbi za upravljanje, ki se v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10, 8/11 – ORZPPOGD4 in 23/14 – ZDIJZ-C; v nadaljnjem besedilu: ZPPOGD) šteje za družbo za upravljanje v večinski lasti Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti, ne smejo preseči prejemkov, ki jih določa ZPPOGD. Pri izplačilu teh prejemkov se ne uporablja peta alineja prvega odstavka 4. člena ZPPOGD, ki prepoveduje plačila direktorjev z delnicami ali njihovo sodelovanje v delniških shemah.
(12) Prejemki, ki se izplačajo zaposlenim iz tretjega odstavka tega člena, se lahko izplačajo tudi z enotami investicijskega sklada.

73.b člen
(temeljna načela politik prejemkov)
(1) Družba za upravljanje pri vzpostavljanju in izvajanju politik prejemkov upošteva naslednja načela:
1. politika prejemkov je združljiva s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in tako upravljanje tveganj tudi spodbuja, pri čemer ne spodbuja izpostavljanja tveganjem, ki niso skladna s stopnjo tveganosti, pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada, ki ga upravlja družba za upravljanje;
2. politika prejemkov je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in interesi družbe za upravljanje, značilnostmi investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje, ter interesi vlagateljev v te investicijske sklade in vključuje ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov;
3. zaposleni v notranjih kontrolah prejemajo prejemke glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, ki jih nadzirajo;
4. če je višina prejemka odvisna od uspešnosti, mora ocena uspešnosti temeljiti na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in njegove poslovno-organizacijske enote ali relevantnih investicijskih skladov in z njimi povezanih tveganj in tudi splošnem poslovnem rezultatu družbe za upravljanje, pri čemer se pri oceni uspešnosti posameznika upošteva tako finančna kot nefinančna merila;
5. ocena uspešnosti mora odražati uspešnost v večletnem obdobju, katerega dolžina je, upoštevaje naložbena tveganja investicijskega sklada, primerna glede na priporočeno dobo varčevanja v posameznem investicijskem skladu, plačilo sestavin prejemka, vezanih na uspešnost posameznika, pa je porazdeljeno skozi celotno obdobje, na katerega se nanaša ocena uspešnosti;
6. zajamčen variabilni prejemek je izjemoma dovoljen samo pri novozaposlenih, in sicer zgolj v prvem letu njihove zaposlitve;
7. stalne in variabilne sestavine prejemka morajo biti primerno uravnotežene, pri čemer stalna sestavina predstavlja dovolj visok delež celotnega prejemka posameznika, da je mogoča popolna prilagodljivost variabilne sestavine prejemka, vključujoč določitev prejemka brez variabilne sestavine;
8. plačila zaposlenemu v zvezi s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi morajo odražati njegovo uspešnost skozi čas in ne smejo nagrajevati posameznikovih neuspehov;
9. ocenjevanje uspešnosti, na podlagi katere se izračunajo variabilne sestavine prejemka ali celotna masa variabilnih sestavin prejemka, upošteva vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj ter predstavlja podlago za morebitno prilagoditev variabilnega prejemka tveganjem;
10. upoštevaje obliko investicijskega sklada in njegova pravila upravljanja ali statut mora biti znaten delež, v vsakem primeru pa najmanj 50 odstotkov variabilne sestavine prejemka vsakega posameznika, sestavljen iz enot investicijskega sklada oziroma enakovrednih lastniških deležev ali na deleže vezanih instrumentov ali enakovrednih negotovinskih instrumentov; navedeni pogoj ne velja, če premoženje investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje, znaša manj kot 50 odstotkov skupnega premoženja v upravljanju družbe za upravljanje;
11. znaten delež, v vsakem primeru najmanj 40 odstotkov variabilne sestavine prejemka vsakega posameznika, mora biti odložen za obdobje, ki je primerno glede na priporočeno dobo varčevanja v posameznem investicijskem skladu, upoštevajoč značilnosti in velikost tveganj investicijskega sklada; to obdobje ne sme biti krajše od treh let, višina odloženega dela variabilnega prejemka pa se izračuna in zagotovi v skladu z načelom sorazmernosti; če je variabilna sestavina prejemka posameznika še posebej visoka, mora biti odloženih najmanj 60 odstotkov variabilne sestavine prejemka;
12. variabilni prejemki, vključno z odloženim deležem iz prejšnje točke, se izplačajo ali dospejo v plačilo le, če je to vzdržno glede na finančno stanje družbe za upravljanje kot celote in upravičeno glede na uspešnost poslovne enote, investicijskih skladov in posameznika; če je finančno stanje družbe za upravljanje slabo oziroma ta posluje z izgubo ali relevantni investicijski sklad posluje slabše od pričakovanj, družba za upravljanje izvede naknadno prilagoditev variabilnega dela prejemkov tveganjem in uspešnosti ter občutno zniža skupne variabilne prejemke, kar izvede tako z znižanjem tekočih izplačil variabilnih prejemkov kot z znižanjem že izplačanih variabilnih prejemkov z uporabo malusov in dogovorov o vračilu prejemkov;
13. politika družbe za upravljanje v zvezi z upokojevanjem zaposlenih mora biti usklajena s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi družbe za upravljanje ter poslovanjem investicijskih skladov, ki jih upravlja; če zaposleni prekine delovno razmerje z družbo za upravljanje pred upokojitvijo, se izplačilo pokojninskih ugodnosti odloži za pet let, šteto od dneva prekinitve delovnega razmerja, pokojninske ugodnosti pa se v tem času hranijo v obliki instrumentov iz 10. točke tega odstavka; pokojninske ugodnosti se lahko izplačajo samo v obliki instrumentov iz 10. točke tega odstavka, z obdobjem zadržanja pet let, šteto od dneva upokojitve;
14. vsak zaposleni s posebno naravo dela se zaveže, da zase ne bo uporabljal strategij varovanja pred tveganji ali se zavaroval v zvezi s prejemki in odgovornostjo z namenom poseganja v učinke prilagoditve njegovega variabilnega prejemka tveganjem;
15. variabilni prejemki ne smejo biti izplačani na način, ki bi omogočal izogibanje pogojem, ki jih v zvezi z variabilnimi prejemki določa ta zakon.
(2) Družba za upravljanje upošteva načela iz prejšnjega odstavka na način in v obsegu, ki ustreza njeni velikosti, notranji organiziranosti ter lastnostim, obsegu in zapletenosti dejavnosti, ki jih opravlja.

73.c člen
(komisija za prejemke)
(1) Pomembna družba za upravljanje mora vzpostaviti komisijo za prejemke.
(2) Agencija opredeli pomembno družbo za upravljanje na podlagi tega zakona. Agencija opredeli podrobnejša merila za določitev pomembne družbe za upravljanje iz prejšnjega stavka, pri čemer upošteva:
1. velikost družbe za upravljanje ali velikosti investicijskih skladov, ki jih upravlja,
2. lastnosti notranje organizacije in
3. vrste, obseg in kompleksnost poslov, ki jih opravlja.
(3) Komisija iz prvega odstavka tega člena ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani komisije za prejemke so imenovani izmed članov nadzornega sveta družbe za upravljanje. Eden izmed članov komisije za prejemke je, če je v družbi imenovan, tudi predstavnik delavcev v nadzornem svetu.
(4) Komisija za prejemke je posvetovalno telo nadzornega sveta ter izvaja naslednje naloge:
1. podaja strokovne in neodvisne ocene politik prejemkov in njihove uporabe v praksi ter v zvezi s tem daje pobude za izboljšanje upravljanja tveganj družbe za upravljanje;
2. pripravlja predloge odločitev nadzornega sveta v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganj družbe za upravljanje ali posameznih investicijskih skladov;
3. nadzoruje prejemke višjega vodstva, ki opravlja funkcije upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti poslovanja družbe za upravljanje.
(5) Pri pripravi odločitev iz prejšnjega odstavka komisija za prejemke upošteva dolgoročne interese imetnikov enot investicijskih skladov v upravljanju družbe za upravljanje, drugih zainteresiranih strani in javni interes.

73.č člen
(vzpostavitev sistema obveščanja o kršitvah)
(1) Družba za upravljanje vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah v družbi za upravljanje, ki omogoča zaposlenim v družbi za upravljanje, da prek neodvisnih in samostojnih poročevalskih linij interno poročajo o kršitvah predpisov in internih aktov družbe za upravljanje. Družba za upravljanje lahko za ta namen uporabi tudi sisteme, ki so vzpostavljeni v družbi za upravljanje v okviru neodvisnega organiziranega delovanja zaposlenih v družbi za upravljanje, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena.
(2) Sistem iz prejšnjega odstavka mora omogočati enostaven in lahko dostopen način posredovanja prijav zaposlenih ter vključevati jasno opredeljene postopke za sprejem in obravnavo prijav, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami in izvedenih aktivnostih.
(3) Družba za upravljanje lahko ob upoštevanju določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pri obravnavi prijav iz prvega odstavka tega člena, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami in izvedenih aktivnostih, obdeluje osebne podatke osebe, ki je podala prijavo, in osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev. Družba za upravljanje zagotovi, da se vsi podatki o osebah, ki so podale prijavo iz prvega odstavka tega člena, obravnavajo kot zaupni in teh podatkov ne sme razkriti brez soglasja oseb, ki so podale prijavo, razen kadar je razkritje identitete prijavitelja v skladu z zakonom nujna za izvedbo kazenskega postopka ali nadaljnjih sodnih postopkov.
(4) Družba za upravljanje zagotovi ukrepe, s katerimi se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neenake obravnave zaposlenih v družbi za upravljanje, ki so podali prijavo iz prvega odstavka tega člena, in ukrepe, s katerimi se odpravijo posledice povračilnih ukrepov, če je do neprimerne obravnave že prišlo.«.

V drugem odstavku 75. člena se beseda »upravljavlja« nadomesti z besedo »upravlja«.

V prvem odstavku 116. člena se beseda »predpisi« nadomesti z besedama »pravili ravnanja«.

V prvem odstavku 121. člena se beseda »predpisi« nadomesti z besedama »pravili ravnanja«.

V naslovu pododdelka 4.1.3. se črta beseda »odprtih«.

V petem odstavku 159. člena se za besedo »naložbe« dodata besedi »in sredstva«.

V 161. členu se za besedo »naložba« dodata besedi »ali sredstvo«.

V drugem odstavku 162. člena se v tretji alineji črta besedilo »če je njihov izdajatelj Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije,«.
V četrtem odstavku se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena lahko družba za upravljanje sklepa s skrbnikom denarne depozite, posle nakupa ali prodaje enot drugih investicijskih skladov, posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga oziroma izvedeni finančni instrumenti v postopku njihovega odkupa ali njihove prve prodaje kot jo opredeljuje ZTFI, če je njihov izdajatelj skrbnik pod pogojem, da:«.

V 164. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(splošne določbe)«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje investicijskega sklada, ki je zaupano v hrambo skrbniku, v primeru začetka stečajnega postopka nad skrbnikom oziroma drugo osebo, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev na podlagi 172. člena tega zakona, izloči iz premoženja skrbnika oziroma druge osebe, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev na podlagi 172. člena tega zakona in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov.«.

Besedilo 165. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Skrbnik na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz 173. člena tega zakona za račun investicijskega sklada:
1. hrani sredstva investicijskega sklada v skladu s 180. členom tega zakona;
2. spremlja denarne tokove investicijskega sklada;
3. zagotovi, da prodaja, izdaja, odkup, izplačilo in začasna oziroma delna zaustavitev ponovnega nakupa ali odkupa enot investicijskega sklada potekajo v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
4. zagotovi, da se vrednost sredstev na enoto premoženja investicijskega sklada izračunava v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
5. izpolnjuje navodila družbe za upravljanje, razen če so v nasprotju s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;
6. zagotavlja, da se plačila iz poslov s premoženjem investicijskega sklada izvedejo v običajnih poslovnih rokih;
7. zagotovi, da se prihodek investicijskega sklada uporabi v skladu s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, kot tudi v skladu s pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada.
(2) Pri opravljanju skrbniških storitev iz prejšnjega odstavka skrbnik upošteva 3. do 14. člen Uredbe 438/2016/EU.«.

Prvi odstavek 166. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Skrbniške storitve iz prejšnjega člena lahko opravlja:
1. banka, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev;
2. banka države članice, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice in podružnico v Republiki Sloveniji.«.
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se za besedo »banki« doda besedilo »iz 1. točke prejšnjega odstavka«.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

V 167. členu se v naslovu črta besedilo »evidenca kršitev in«.
V drugem odstavku se za besedo »ugotovi« doda beseda »domnevno« in za besedo »aktivnosti« dodata besedi »oziroma opustitve«.
Tretji in četrti odstavek se črtata.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »drugega odstavka tega člena« nadomesti z besedama »prejšnjega odstavka«.

Besedilo 168. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Skrbnik je za opravljanje skrbniških storitev iz 2. do 7. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona upravičen do provizije, ki je določena v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada.
(2) Za opravljanje storitev iz 1. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona, vključno z vnašanjem in izvrševanjem nalogov v zvezi s sredstvi investicijskega sklada v hrambi, je skrbnik upravičen do provizije in povrnitve lastnih stroškov. Poleg provizije in lastnih stroškov si skrbnik lahko povrne tudi stroške, ki so mu jih v zvezi s temi storitvami zaračunale osebe, na katere je prenesel storitev hrambe na podlagi drugega odstavka 172. člena tega zakona, in centralne depotne družbe.
(3) Skrbnik si iz sredstev investicijskega sklada poleg provizije in stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko povrne tudi stroške, ki mu nastanejo v zvezi s postopki iz tretjega odstavka 163. člena in tretjega odstavka 170. člena tega zakona.
(4) Višina provizije za opravljanje skrbniških storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena, vrste stroškov, ki si jih skrbnik lahko povrne iz sredstev investicijskega sklada, obdobja in roki, v katerih se ti izplačujejo, se razkrijejo v pravilih upravljanja ali statutu investicijskega sklada.
(5) Skrbnik je upravičen tudi do povračila vseh stroškov, penalov in obresti ter drugih dajatev, ki jih je utrpel pri izvajanju skrbniških storitev in so bile posledica opustitve ali nepravočasnih aktivnosti družbe za upravljanje ali njenega pooblaščenca. Stroške iz prejšnjega stavka skrbniku povrne družba za upravljanje.«.

Besedilo 169. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Skrbnik je investicijskemu skladu in imetnikom enot investicijskega sklada odgovoren za:
1. izgubo finančnih instrumentov, kot je opredeljena v 18. členu Uredbe 438/2016/EU, ki jih ima v skrbništvu v skladu s prvim odstavkom 180. člena tega zakona in ki jo je povzročil sam, oziroma izgubo finančnih instrumentov, ki jih ima v skrbništvu druga oseba, na katero je v skladu s 172. členom tega zakona prenesel opravljanje nalog skrbniških storitev, in
2. vsako škodo, ki jo imetniki enot investicijskega sklada utrpijo zaradi njegove malomarnosti ali namernega neizpolnjevanja obveznosti, kot jih določa ta zakon ali drug predpis, ki ureja poslovanje skrbnika.
(2) Ob izgubi finančnega instrumenta iz 1. točke prejšnjega odstavka skrbnik investicijskemu skladu oziroma družbi za upravljanje, ki deluje za račun investicijskega sklada, takoj ko je to mogoče, vrne enak finančni instrument ali mu povrne denarni znesek, ki ustreza vrednosti finančnega instrumenta.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena skrbnik ni odgovoren, če lahko dokaže, da je izguba iz 1. točke prvega odstavka tega člena nastala zaradi zunanjega dogodka, na katerega ni imel vpliva in katerega posledic kljub vsem razumnim prizadevanjem skrbnika ne bi bilo mogoče preprečiti, kot je to opredeljeno v 19. členu Uredbe 438/2016/EU.
(4) Prenos skrbniških storitev na podlagi 172. člena tega zakona ne vpliva na odgovornost skrbnika v skladu s tem členom.
(5) Tožbo za povrnitev škode iz prvega odstavka tega člena lahko vloži imetnik enot investicijskega sklada sam ali prek družbe za upravljanje, če to ne vodi v podvajanje zahtevkov ali neenako obravnavo imetnikov enot investicijskega sklada.
(6) Odgovornosti skrbnika, ob upoštevanju tretjega odstavka tega člena, ni mogoče pogodbeno omejiti ali izključiti, morebitna tovrstna pogodba pa je nična.«.

Prvi odstavek 170. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Družba za upravljanje in skrbnik pri opravljanju svojih nalog delujeta pošteno, pravično, strokovno in neodvisno ter v interesu investicijskih skladov in vlagateljev v investicijske sklade.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Skrbnik ne sme izvajati aktivnosti v zvezi z investicijskimi skladi oziroma družbo za upravljanje, ki deluje za račun investicijskega sklada, ki lahko povzročijo nasprotje interesov med investicijskim skladom, vlagatelji v investicijski sklad, družbo za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, in skrbnikom samim, razen če je funkcionalno in hierarhično ločil opravljanje skrbniških storitev od drugih morebitnih konfliktnih nalog ter ima vzpostavljene ustrezne postopke za ugotavljanje, obvladovanje, spremljanje in razkrivanje nasprotij interesov, pri čemer upošteva določbe 4. poglavja Uredbe 438/2016/EU.«.
Dosedanji drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.

Besedilo 172. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Skrbnik nalog iz 2. do 7. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona, ki jih opravlja v okviru opravljanja skrbniških storitev, ne sme prenesti na drugo osebo.
(2) Skrbnik lahko nalogo iz 1. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona prenese na drugo osebo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. namen prenosa ne sme biti izogibanje določbam tega zakona;
2. skrbnik utemelji, da je prenos potreben iz objektivnih razlogov;
3. skrbnik ravna strokovno, skrbno in vestno pri izbiri in imenovanju osebe, na katero bo prenesel opravljanje nekaterih nalog, izbrano osebo strokovno, skrbno in vestno redno pregleduje ter spremlja njeno poslovanje in ureditev, ki jo ima ta oseba vzpostavljeno za opravljanje prenesenih nalog, kot je določeno v 15. členu Uredbe 438/2016/EU.
(3) Druga oseba, na katero je skrbnik prenesel naloge iz 1. točke prvega odstavka 165. člena, med opravljanjem prenesenih nalog ves čas izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima organizacijsko strukturo in strokovno znanje, ki sta primerna z vidika lastnosti in kompleksnosti sredstev investicijskega sklada ali družbe za upravljanje, ki deluje v imenu investicijskega sklada;
2. za opravljanje nalog iz prvega odstavka 180. člena tega zakona:
a) veljajo pravila in nadzor varnega in skrbnega poslovanja, vključno z zahtevanim minimalnim kapitalom;
b) redna zunanja revizija preverja ali ima oseba, na katero so prenesene naloge, v posesti finančne instrumente, za katere opravlja storitve iz prvega odstavka 180. člena tega zakona;
3. sredstva strank skrbnika ločuje od svojih sredstev in sredstev skrbnika tako, da je v vsakem trenutku jasno razvidna njihova pripadnost določeni stranki skrbnika, kot to določa 16. člen Uredbe 438/2016/EU;
4. da je v primeru insolventnosti osebe, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev, premoženje investicijskega sklada izločeno iz drugega premoženja te osebe in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov;
5. se za njo smiselno uporablja tretji odstavek 164. člena, prvi in drugi odstavek 170. člena, 173. člen, prvi do peti odstavek 180. člena in 181. člen tega zakona.
(4) Ne glede na podtočko a) 2. točke prejšnjega odstavka lahko skrbnik, če zakonodaja tretje države zahteva, da so določeni finančni instrumenti zaupani v skrbništvo osebi iz te države, pri čemer pa nobena oseba ne izpolnjuje pogojev iz podtočke a) 2. točke prejšnjega odstavka, prenese svoje naloge tudi na tako osebo, vendar največ v obsegu, ki ga zahteva zakonodaja tretje države, in samo dokler ne obstaja druga oseba, ki izpolnjuje pogoje iz podtočke a) 2. točke prejšnjega odstavka, in če:
1. so vlagatelji pred vložitvijo sredstev v investicijski sklad ustrezno obveščeni, da bo zaradi zakonodajnih omejitev tretje države in upravičenih okoliščin, potreben prenos skrbniških storitev na tako osebo, in
2. je družba za upravljanje dala skrbniku izrecno navodilo, da se finančni instrumenti dajo v skrbništvo taki osebi.
(5) Oseba, na katero je skrbnik prenesel naloge skrbniških storitev, te naloge lahko prenese na tretjo osebo, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pri čemer se smiselno uporabljata prvi in četrti odstavek 169. člena tega zakona.
(6) Uporaba storitev poravnalnih sistemov za poravnavo borznih poslov z vrednostnimi papirji v državah članicah in uporaba storitev primerljivih sistemov v tretjih državah se ne štejeta za prenos skrbniških storitev.«.

Besedilo 173. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Družba za upravljanje za račun investicijskega sklada, ki ga upravlja, s skrbnikom sklene pisno pogodbo o opravljanju skrbniških storitev. Pogodba o opravljanju skrbniških storitev vsebuje najmanj sestavine iz 2. člena Uredbe 438/2016/EU. V Pogodbi o opravljanju skrbniških storitev se uredi izmenjava informacij, ki jih skrbnik potrebuje za opravljanje svojih nalog v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo poslovanje skrbnika.«.