Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

Najnovejša različica besedila

Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3)

DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB - DDPO, DAVČNI OBRAČUN -

Velja od: V uporabi od: Objavljeno:

Čistopis - neuradno prečiščeno besedilo

    1. Kazalo
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Vsebina zakona
(vsebina zakona)

Ta zakon določa:

  1. pogoje za ustanovitev družb za upravljanje;
  2. pogoje in način opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov, ki javno zbirajo premoženje;
  3. prenos storitev upravljanja investicijskih skladov, ki javno zbirajo premoženje, na druge osebe;
  4. pogoje trženja enot investicijskih skladov, ki javno zbirajo premoženje, v Republiki Sloveniji in pogoje trženja enot tovrstnih investicijskih skladov, oblikovanih v Republiki Sloveniji, v državi članici oziroma tretji državi;
  5. vrste investicijskih skladov, ki javno zbirajo premoženje, pogoje za njihovo oblikovanje in način njihovega poslovanja;
  6. nadzor nad opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov, ki javno zbirajo premoženje in nadzor nad njihovim poslovanjem;
  7. sodelovanje med nadzornimi organi.
(prenos direktiv in izvajanje uredb Evropske unije)

(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije:

  1. Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L št. 347 z dne 28. 12. 2017, str. 35), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/65/ES);
  2. Direktiva Komisije 2010/44/EU z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih določb o združitvah skladov, centralno-napajalnih strukturah in postopku priglasitve (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 28; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/44/EU);
  3. Direktiva Komisije št. 2010/43/EU z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta o organizacijskih zahtevah, navzkrižjih interesov, poslovanju, obvladovanju tveganja ter vsebini sporazuma med depozitarjem in družbo za upravljanje (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 42; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/43/EU);
  4. Direktiva 2013/14/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spremembi Direktive 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in Direktive 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s prevelikim zanašanjem na bonitetne ocene (UL L št. 145 z dne 31. 5. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L št. 354 z dne 23. 12. 2016, str. 37), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/14/EU) v delu, v katerem se nanaša na družbe za upravljanje;
  5. Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 174 z dne 1. 7. 2011, str. 1;), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L št. 347 z dne 28. 12. 2017, str. 35), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/61/EU), v delu, v katerem se nanaša na upravljavce alternativnih investicijskih skladov, ki javno zbirajo premoženje.

(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:

  1. Uredba Komisije (EU) št. 583/2010 z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s ključnimi podatki za vlagatelje in pogoji, ki jih je treba izpolniti pri posredovanju ključnih podatkov za vlagatelje ali prospekta na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali na spletni strani (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 583/2010/EU);
  2. Uredba Komisije (EU) št. 584/2010 z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obliko in vsebino standardnega uradnega obvestila in potrdila KNPVP, uporabo elektronske komunikacije med pristojnimi organi za namene obveščanja in postopki za preverjanje na kraju samem ali preiskavo ter izmenjavo informacij med pristojnimi organi (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Uredba 584/2010/EU);
  3. Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L št. 115 z dne 25. 4. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2017/1991 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala in Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L št. 293 z dne 10. 11. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 345/2013/EU);
  4. Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L št. 115 z dne 25. 4. 2013, str. 18), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2017/1991 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala in Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L št. 293 z dne 10. 11. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 346/2013/EU);
  5. Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/438 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Direktive 2009/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi depozitarjev (UL L št. 78 z dne 24. 3. 2016, str. 11; v nadaljnjem besedilu: Uredba 438/2016/EU).
1.2. Opredelitev pojmov in kratic
1.2.1. Splošni pojmi in kratice
(opredelitev kratic in vsebine pojmov)

(1) Posamezne kratice, uporabljene v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

  1. ESMA je Evropski nadzorni organ – Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1095/2010/EU);
  2. EBA je Evropski nadzorni organ – Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12);
  3. EIOPA je Evropski nadzorni organ – Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48);
  4. ESBR je Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1).

(2) Pojmi:

  1. banka, banka države članice in banka tretje države imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja bančništvo;

Direktiva 2004/39/ES, investicijsko podjetje, borznoposredniška družba, centralna depotna družba, upravljavec organiziranega trga, finančni posrednik, organizirani trg in finančni instrument imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: ZTFI-1);

  1. zavarovalnica in pozavarovalnica imata enak pomen kot v zakonu, ki ureja finančne konglomerate;
  2. premoženje in obveznosti imata enak pomen kot v zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, razen, če za posamezen primer ta zakon ne določa drugače;
  3. kreditna institucija ima enak pomen kot v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2016/1014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izjem za trgovce z blagom (UL L št. 171 z dne 29. 6. 2016, str. 153).

(3) Agencija je Agencija za trg vrednostnih papirjev po ZTFI-1.

(država članica in tretja država)

(1) Država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3).

(2) Tretja država je država, ki ni država članica.

(3) Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej državi prebivališče, in pravna oseba, ki ima na območju te države sedež.

1.2.2. Investicijski skladi
(investicijski sklad)

(1) Investicijski sklad je kolektivni naložbeni podjem, katerega edini namen je, da zbira premoženje vlagateljev in ga v skladu z vnaprej določeno naložbeno politiko nalaga v različne vrste naložb v izključno korist imetnikov enot tega investicijskega sklada.

(2) Investicijski sklad premoženje zbira javno ali nejavno. Šteje se, da investicijski sklad premoženje zbira nejavno, če ga zbira izključno pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov. Vsako drugo zbiranje premoženja se šteje za javno zbiranje premoženja.

(3) Investicijski sklad je kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP) ali alternativni investicijski sklad (v nadaljnjem besedilu: AIS).

(4) Če se investicijski sklad upravlja sam, se določbe tega zakona, ki se nanašajo na družbo za upravljanje, uporabljajo neposredno za investicijski sklad.

(5) Agencija podrobneje določi ključne elemente, ki jih mora izpolnjevati kolektivni naložbeni podjem iz prvega odstavka tega člena, da šteje za investicijski sklad.

(6) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na investicijski sklad, se nanašajo na investicijski sklad, ki javno zbira premoženje, razen, če ta zakon določa drugače.

(7) Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje investicijskega sklada, ki ga nadzira Agencija in ki je organiziran kot ločeno premoženje, v primeru začetka stečajnega postopka nad upravljavcem, šteje za premoženje vlagateljev. Če ta ali drug zakon ne določa, da se v primeru stečaja upravljavca investicijskega sklada, opravi prisilni prenos upravljanja investicijskega sklada, se v stečajnem postopku sredstva takega investicijskega sklada razdelijo med vlagatelje v ta investicijski sklad v skladu s pravili, ki veljajo za odkup ali izplačilo enot investicijskega sklada.

(KNPVP in alternativni investicijski sklad)

(1) KNPVP je odprt investicijski sklad, ki premoženje zbira javno in:

  1. katerega enote je mogoče na zahtevo imetnika oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) unovčiti in izplačati iz sredstev sklada, oziroma investicijski sklad, za katerega je kako drugače ustrezno zagotovljeno, da je cena, po kateri se z njegovo enoto trguje na organiziranem trgu, ves čas enaka njeni izračunani vrednosti oziroma se od nje bistveno ne razlikuje,
  1. katerega edini namen je nalaganje sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj, in
  1. ki je ustanovljen ter upravljan v skladu s 4., 6., 7., 8. in 9. poglavjem tega zakona oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES.

(2) AIS je vsak investicijski sklad, ki ni KNPVP, ne glede na to, ali premoženje zbira javno ali nejavno.

(3) KNPVP ne sme spremeniti pravil upravljanja tako, da bi postal alternativni investicijski sklad.

(odprt in zaprt investicijski sklad)

(1) Odprt investicijski sklad je KNPVP ali AIS, katerega enote ali deleže je mogoče na zahtevo kateregakoli imetnika neposredno ali posredno unovčiti in izplačati iz sredstev sklada pred začetkom njegove likvidacije v skladu s postopki in v obdobjih, kot so določena v pravilih upravljanja, statutu oziroma prospektu investicijskega sklada, oziroma AIS, ki izpolnjuje kriterije iz drugega odstavka 1. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 694/2014 z dne 17. decembra 2013 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo vrste upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (UL L št. 183, z dne 24. 6. 2014, str. 18).

(2) Zaprt investicijski sklad je investicijski sklad, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka.

(oblike investicijskih skladov, ki javno zbirajo premoženje)

(1) V Republiki Sloveniji se lahko oblikujeta naslednji obliki KNPVP:

  1. vzajemni sklad in
  1. krovni sklad.

(2) V Republiki Sloveniji se lahko na podlagi tega zakona oblikujejo oziroma ustanovijo samo naslednje oblike alternativnih investicijskih skladov, ki javno zbirajo premoženje (v nadaljnjem besedilu: AJIS):

  1. alternativni vzajemni sklad,
  2. alternativni krovni sklad in
  3. investicijska družba s spremenljivim kapitalom (v nadaljnjem besedilu: investicijska družba).

(3) Vsi akti in dokumenti investicijske družbe, ki so namenjeni tretjim osebam, zlasti pa dopisi, računi, oglasi in razna obvestila in objave, vsebujejo jasno oznako firme investicijske družbe z dodatkom »s spremenljivim kapitalom«.

(4) Agencija obvesti Evropsko komisijo in ESMA o:

  1. AJIS, ki se lahko ustanovijo v Republiki Sloveniji ter
  2. pogojih, ki jih morajo na podlagi tega zakona izpolnjevati AJIS oziroma njihovi upravljavci.
(vzajemni sklad in krovni sklad)

(1) Vzajemni sklad je KNPVP, katerega poslovanje je usklajeno s 7. poglavjem tega zakona.

(2) Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov, katerega poslovanje je usklajeno z 8. poglavjem tega zakona.

(alternativni vzajemni sklad in alternativni krovni sklad)

(1) Alternativni vzajemni sklad je AJIS, katerega poslovanje je usklajeno z 10.2. oddelkom tega zakona.

(2) Alternativni krovni sklad je AJIS, sestavljen iz dveh ali več podskladov, katerega poslovanje je usklajeno z 10.3. oddelkom tega zakona.

(investicijska družba)

Investicijska družba je AJIS, organiziran kot delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice istega razreda, ki so prosto prenosljive, in katere poslovanje je usklajeno z 10.4. oddelkom tega zakona.

(razvrščanje KNPVP in AJIS po značilnostih naložb oziroma tehnikah upravljanja sredstev)

(1) Agencija določi podrobnejše tipe KNPVP in AJIS glede na splošne značilnosti njihovih naložb.

(2) Agencija podrobneje določi razdelitev in poimenovanje vrst KNPVP in AJIS glede na posebnosti naložb, v katere ima sklad naložena svoja sredstva, oziroma glede na tehnike upravljanja sredstev, ki jih sklad uporablja za namene učinkovitega upravljanja naložb.

1.2.3. Družba za upravljanje in skrbnik
(družba za upravljanje, matična država družbe za upravljanje in država članica gostiteljica družbe za upravljanje)

(1) Družba za upravljanje je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja storitve upravljanja KNPVP na podlagi dovoljenja Agencije po tem zakonu.

(2) Matična država družbe za upravljanje je Republika Slovenija.

(3) Država članica gostiteljica družbe za upravljanje je država članica, razen Republike Slovenije, v kateri ima družba za upravljanje podružnico oziroma neposredno opravlja storitve upravljanja KNPVP.

(družba za upravljanje države članice in matična država članica družbe za upravljanje države članice)

(1) Družba za upravljanje države članice je pravna oseba s sedežem v državi članici, ki ni Republika Slovenija, ki opravlja storitve upravljanja KNPVP na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa države članice.

(2) Matična država članica družbe za upravljanje države članice je država članica, v kateri ima ta družba za upravljanje sedež.

(podružnica družbe za upravljanje države članice)

(1) Podružnica družbe za upravljanje države članice je poslovna enota družbe za upravljanje države članice, ki je ločena od sedeža matične družbe za upravljanje države članice, ni pravna oseba in opravlja storitve, za katere je pridobila dovoljenje družba za upravljanje države članice.

(2) Če je družba za upravljanje države članice sočasno ustanovila na območju Republike Slovenije več podružnic, se štejejo kot ena podružnica, pri čemer se v prijavi za vpis v register in v firmi podružnice označi, katera podružnica je na območju Republike Slovenije glavna.

(skrbnik)

(1) Skrbnik je skrbnik premoženja KNPVP, ki izpolnjuje pogoje iz 6.3.1. pododdelka tega zakona.

(2) Skrbnik AJIS je skrbnik premoženja AJIS, ki izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov, in dodatne pogoje iz tega zakona.

1.2.4. Kvalificiran delež, obvladovanje in razmerja povezanosti
(kvalificirani delež)

Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:

  1. najmanj 10 odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 odstotni delež v kapitalu te pravne osebe ali
  2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar mu že ta omogoča pomemben vpliv na upravljanje te pravne osebe.
(tesna povezanost)

Tesna povezanost je položaj, pri katerem sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezani na enega od naslednjih načinov:

  1. z udeležbo, kot je določena v 1. točki 20. člena tega zakona,
  2. z obvladovanjem,
  3. tako, da vse obvladuje ista tretja oseba.
(povezane osebe)

(1) Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovne rezultate oziroma poslovanje druge osebe.

(2) Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so povezane:

  1. kot ožji družinski člani;
  2. tako, da je ena oseba oziroma so osebe, ki se štejejo za povezane po prejšnjem odstavku in po drugih točkah tega odstavka, skupaj, posredno ali neposredno udeležene pri drugi osebi;
  3. tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po prejšnjem odstavku in po drugih točkah tega odstavka;
  4. tako, da sestavljajo pogodbeni koncern ali koncern z razmerjem enakopravnosti po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US in 82/13; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1);
  5. kot člani uprave ali člani nadzornega sveta oziroma člani upravnega odbora z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.

(3) Ožji družinski član pomeni osebo, ki je v razmerju do druge osebe:

  • njen zakonec ali zunajzakonski partner,
  • otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz prejšnje alineje, ali
  • oseba, ki ji je dodeljena v skrbništvo.

(4) Družba za upravljanje pripravi in ob vsaki spremembi dopolni seznam fizičnih in pravnih oseb, ki se štejejo za povezane osebe z družbo za upravljanje.

(5) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino seznama povezanih oseb iz prejšnjega odstavka.

(udeležba)

Udeležba je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:

  1. najmanj 20 odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20 odstotni delež v kapitalu te pravne osebe ali
  2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 20 odstotkov, vendar je bil pridobljen zato, da imetniku na podlagi vzpostavitve trajne povezave s to pravno osebo omogoči vpliv na njeno upravljanje.
(obvladovanje)

Obvladovanje je razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo ali temu razmerju podobno razmerje med drugo nadrejeno osebo in podrejeno družbo.

(nadrejena in podrejena družba)

(1) Nadrejena družba je družba, ki v razmerju do druge družbe (v nadaljnjem besedilu: podrejena družba) izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

  1. ima večino glasovalnih pravic v podrejeni družbi,
  2. ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov uprave ali članov nadzornega sveta ali drugega organa vodenja ali nadzora podrejene družbe in je hkrati družbenik oziroma delničar te družbe,
  1. ima pravico do prevladujočega vpliva na podrejeno družbo na podlagi podjetniške pogodbe korporacijskega prava ali drugega pravnega temelja ali
  1. je družbenik oziroma delničar v podrejeni družbi in na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega z drugimi družbeniki oziroma delničarji, nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.

(2) Pri uporabi tega zakona se družba, ki je neposredno nadrejena drugi družbi, obravnava hkrati kot nadrejena družba vseh družb, ki imajo položaj podrejene družbe te druge družbe.

(3) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice ali pravice imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi, in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe ali druge družbe, ki je podrejena nadrejeni družbi.

(4) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se od glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica, ki izhajajo iz delnic, katerih imetnik je nadrejena družba ali druga družba, ki je podrejena tej nadrejeni družbi, odštejejo navedene pravice, ki izhajajo iz tistih delnic, katerih zakoniti imetnik je ta družba in glede katerih je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

  1. družba je delnice pridobila in jih ima za račun druge osebe, ki ni niti nadrejena družba niti tej nadrejeni družbi podrejena družba ali
  2. družba je delnice pridobila:
  • kot zavarovanje za svojo terjatev in navedene pravice uresničuje v skladu s prejetimi navodili osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe ali
  • v zvezi z odobritvijo posojila pri opravljanju svoje običajne poslovne dejavnosti in glasovalne pravice uresničuje v interesu osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe.

(5) Pri uporabi 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena se za namen izračuna večine glasovalnih pravic v podrejeni družbi od skupnega števila delnic ali glasovalnih pravic v tej družbi odštejejo glasovalne pravice iz delnic, katerih imetnik je:

  1. ta družba sama,
  2. podrejena družba te družbe ali
  3. druga oseba, ki je imetnik teh delnic za račun družb iz 1. ali 2. točke tega odstavka.

(6) Druga nadrejena oseba je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ni nadrejena družba in ki glede glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica v podrejeni družbi izpolnjuje pogoje iz prvega do petega odstavka tega člena.

(7) Pojem nadrejena oseba je uporabljen kot skupni pojem za nadrejeno družbo in drugo nadrejeno osebo.

(družbe, povezane s skupnim vodenjem)

Družbe, povezane s skupnim vodenjem, so družbe, ki med seboj niso tesno povezane, vendar je med njimi ena od naslednjih povezav:

  1. upravljajo se na enotni podlagi v skladu s sklenjeno pogodbo ali statutarnimi določbami ali
  1. večina članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: članov) njihovih organov vodenja ali nadzora so iste osebe.
(posredno imetništvo)

(1) Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu.

(2) Šteje se, da je podrejena družba pridobila delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, za račun svoje nadrejene družbe ali druge nadrejene osebe.

1.2.5. Drugi pojmi, uporabljeni v tem zakonu
(premoženje v upravljanju)

(1) Premoženje v upravljanju je:

  1. premoženje, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun oziroma v imenu in za račun investicijskih skladov, in
  1. premoženje investicijskih skladov, ki ga je družba za upravljanje na podlagi pogodbe o prenosu iz 125. člena tega zakona prenesla v upravljanje na drugega upravljavca.

(2) Premoženje v upravljanju ne vključuje premoženja, ki ga je družba za upravljanje na podlagi pogodbe o prenosu pridobila v upravljanje od drugega upravljavca premoženja oziroma upravljavca investicijskega sklada.

(trženje enot KNPVP in AJIS)

(1) Trženje enot KNPVP in AJIS obsega vse storitve in posle, ki so kakorkoli povezani z distribucijo enot KNPVP oziroma AJIS od družbe za upravljanje do vlagatelja. Trženje vključuje tudi aktivnosti, povezane z oglaševanjem, obveščanjem in prodajo enot KNPVP oziroma AJIS.

(2) Za oglaševanje KNPVP oziroma AJIS se štejejo vsa tržna sporočila, ki so z uporabo tiskanih in elektronskih medijev naslovljena na vlagatelje in morebitne vlagatelje, katerih namen je prispevati k pridobivanju novih vplačil enot.

(trajni nosilec podatkov)

Trajni nosilec podatkov je vsak nosilec podatkov, ki vlagatelju omogoča shranjevanje podatkov, naslovljenih osebno nanj, tako da so dostopni za poznejšo uporabo, dokler je potrebno za namene teh podatkov, in ki omogoča nespremenjeno predvajanje shranjenih podatkov.

(enota investicijskega sklada)

Enoto investicijskega sklada predstavlja sorazmerni delež na:

  1. premoženju investicijskega sklada, če je investicijski sklad oblikovan kot ločeno premoženje, ali
  1. kapitalu investicijskega sklada, ki ga predstavlja delnica, če je investicijski sklad ustanovljen kot delniška družba.
(prva in nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga)

Prva prodaja vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga je njihova prodaja na podlagi izdajateljeve ponudbe ob njihovi izdaji. Vse druge prodaje teh finančnih instrumentov, vključno s prodajo, ki jo opravi finančni posrednik, ki je te finančne instrumente odkupil od izdajatelja ob prvi prodaji, so nadaljnje prodaje.

2. DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE
2.1. Statusne določbe
2.1.1. Pravnoorganizacijska oblika družb za upravljanje
(pravnoorganizacijska oblika)

(1) Družba za upravljanje je lahko organizirana kot delniška družba, evropska delniška družba ali kot družba z omejeno odgovornostjo.

(2) Za pridobitev poslovnih deležev in imetnike teh deležev v družbi za upravljanje, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o pridobitvi delnic in delničarjih družbe za upravljanje, ki je organizirana kot delniška družba.

(3) Družba za upravljanje ima nadzorni svet.

(uporaba določb ZGD-1 za družbe za upravljanje)

Za družbe za upravljanje se uporabljajo določbe ZGD-1, ki se uporabljajo za delniške družbe, evropske delniške družbe oziroma družbe z omejeno odgovornostjo, če ni s tem zakonom drugače določeno.

2.1.2. Dejavnost družbe za upravljanje
(dejavnost družbe za upravljanje)

(1) Družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, ki se nanašajo na KNPVP in AJIS.

(2) V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede družba za upravljanje ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

(3) Družba za upravljanje lahko poleg storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi storitve iz 5. poglavja tega zakona.

(4) Družba za upravljanje lahko poleg storitev iz prvega in tretjega odstavka tega člena opravlja tudi storitve upravljanja alternativnih investicijskih skladov v skladu in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov, in skladov iz Uredbe 345/2013/EU oziroma Uredbe 346/2013/EU.

(5) Družba za upravljanje ne sme opravljati drugih dejavnosti, razen storitev iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.

(6) Ne glede na prvi odstavek 40. člena Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 32/15; v nadaljnjem besedilu: ZUAIS) Agencija v register iz 39. člena ZUAIS vpiše družbo za upravljanje na podlagi obvestila, da družba za upravljanje opravlja storitve iz četrtega odstavka tega člena. Obvestilo vsebuje podatke iz 5. in 6. točke drugega odstavka 40. člena ZUAIS. Družba za upravljanje obvestilo posreduje v roku 30 dni od začetka upravljanja AIS.

2.1.3. Osnovni kapital in dodatni kapital ter delnice družbe za upravljanje
(osnovni kapital družbe za upravljanje)

(1) Najnižji znesek osnovnega kapitala družbe za upravljanje, ki opravlja izključno storitve upravljanja investicijskih skladov, je 125.000 eurov.

(2) Če vrednost premoženja v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov, presega 250.000.000 eurov, družba za upravljanje poleg osnovnega kapitala iz prejšnjega odstavka zagotovi dodatni kapital v višini 0,02 odstotka vrednosti razlike med premoženjem v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov, in zneskom 250.000.000 eurov.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek je družba za upravljanje dolžna zagotoviti dodatni kapital le v takšni višini, da vsota osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena in dodatnega kapitala iz prejšnjega odstavka ne presega 10.000.000 eurov.

(4) Če družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz 150. člena tega zakona, se znesek osnovnega kapitala družbe za upravljanje iz prvega do tretjega odstavka tega člena poveča za znesek, kot ga določa ZTFI-1 glede osnovnega kapitala borznoposredniške družbe, odvisno od vrste storitev, ki jih opravlja družba za upravljanje.

(5) Za zagotovitev potrebnega osnovnega kapitala po tem členu se v osnovni kapital družbe za upravljanje štejejo postavke iz 1. do 3. točke prvega odstavka 82. člena tega zakona.

(6) Če družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz četrtega odstavka 32. člena tega zakona, se znesek kapitala družbe za upravljanje iz prvega do tretjega odstavka tega člena poveča za znesek, ki ga za opravljanje ustrezne storitve zahteva zakon, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.

  1. Če družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz četrtega odstavka 32. člena tega zakona, se v vrednost premoženja v upravljanju iz drugega odstavka tega člena šteje tudi premoženje, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun AIS na podlagi zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.
(delnice družbe za upravljanje)

(1) Delnice družbe za upravljanje se lahko glasijo le na ime.

(2) Delnice družbe za upravljanje se lahko vplačajo samo v denarju.

(3) Delnice družbe za upravljanje se v celoti vplačajo pred vpisom ustanovitve družbe za upravljanje oziroma povečanja osnovnega kapitala družbe za upravljanje v sodni register.

(4) Delnice družbe za upravljanje se izdajo kot nematerializirani vrednostni papir, vpisan v centralnem registru.

(5) Družba za upravljanje ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v kapitalu katerih je udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem.

(6) Za kreditiranje iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu.

(7) Peti odstavek tega člena se uporablja tudi za druge finančne instrumente, katerih izdajatelj je družba za upravljanje, oziroma so družbe, v katerih je družba za upravljanje udeležena z najmanj 20 odstotnim deležem in se glede na njene lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala družbe za upravljanje.

(8) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja:

  1. pri ustanovitvi družbe za upravljanje ali povečanju njenega osnovnega kapitala zaradi združitve ali delitve,
  2. ob povečanju osnovnega kapitala družbe za upravljanje s stvarnim vložkom, katerega predmet so delnice druge družbe za upravljanje, če družba za upravljanje, katere osnovni kapital se poveča, za tako povečanje pridobi dovoljenje Agencije.

(9) Za dovoljenje iz 2. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev oziroma delitev.

2.1.4. Delničarji družbe za upravljanje
(dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1) Oseba, ki namerava pridobiti delnice družbe za upravljanje, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), pred pridobitvijo takega deleža pridobi dovoljenje Agencije.

(2) Agencija v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu družbe za upravljanje, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od naslednjih razponov:

  1. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20 odstotkov;
  2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ki je enak ali večji od 20 odstotkov in manjši od ene tretjine;
  3. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ki je enak ali večji od ene tretjine in manjši od 50 odstotkov;
  4. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ki je enak ali večji od 50 odstotkov;
  5. delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba družbe za upravljanje.

(3) Kvalificirani imetnik pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic, na podlagi katere bi presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobi novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(4) Osebe, ki so se sporazumele, da bodo delovale usklajeno pri pridobivanju delnic družbe za upravljanje ali izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: skupni kvalificirani imetniki) in nameravajo pridobiti delež, na podlagi katerega bi skupno dosegle ali presegle kvalificirani delež, pred pridobitvijo takega deleža pridobijo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(5) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da so se sporazumeli, in da pri pridobitvi delnic družbe za upravljanje ali izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic usklajeno delujejo:

  1. člani poslovodstva ali nadzornega sveta s pravnimi osebami, v katerih opravljajo to funkcijo;
  2. osebe, ki so med seboj povezane kot ožji družinski člani;
  3. družba za upravljanje in investicijski skladi, ki jih upravlja ta družba za upravljanje;
  4. osebe, ki so:
  • skupščini družbe za upravljanje predlagale sprejetje sklepa o imenovanju ali odpoklicu članov organa vodenja ali nadzora ali drugega sklepa, ki se po ZGD-1 sprejema z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala in
  • z uresničevanjem glasovalnih pravic ali na drug način dosegle sprejetje tega sklepa.

(6) Skupni kvalificirani imetniki, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic družbe za upravljanje, na podlagi katere njihov skupni delež preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobijo novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(7) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena, 38. do 48. člena in 50. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za skupne kvalificirane imetnike. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka se namesto besed »kvalificirani imetnik« uporablja besedilo »skupni kvalificirani imetniki«.

(ugotavljanje kvalificiranega deleža)

(1) Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo vse delnice družbe za upravljanje z glasovalno pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice omejeno po zakonu ali po statutu družbe za upravljanje v skladu z zakonom.

(2) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posamezne osebe (v nadaljnjem besedilu: morebitni kvalificirani imetnik) na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo glasovalne pravice, vsebovane v delnicah:

  1. katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za svoj račun;
  2. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da z usklajenim uresničevanjem glasovalnih pravic, katerih imetnici sta, izvajata trajno skupno politiko upravljanja družbe za upravljanje;
  3. katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je na to osebo odplačno začasno prenesel uresničevanje glasovalnih pravic;
  4. ki so začasno prenesene na morebitnega kvalificiranega imetnika kot zavarovanje, če nadzoruje glasovalne pravice, vsebovane v teh delnicah, in izrazi namero, da jih bo uresničeval;
  5. glede katerih ima morebitni kvalificirani imetnik pravico užitka;
  6. katerih imetnik je podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika, ali iz katerih lahko podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika uresničuje glasovalne pravice v pomenu iz 2. do 5. točke tega odstavka;
  7. katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za račun tretje osebe in iz katerih lahko uresničuje glasovalno pravico po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil te tretje osebe;
  8. katerih imetnik je tretja oseba v svojem imenu in za račun morebitnega kvalificiranega imetnika;
  9. iz katerih lahko morebitni kvalificirani imetnik uresničuje glasovalne pravice kot pooblaščenec, in ki jih ta lahko uresničuje po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil od njihovega imetnika.

(3) Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi udeležbe v kapitalu se upoštevajo vse delnice, na katere je razdeljen osnovni kapital družbe za upravljanje, vključno z lastnimi delnicami.

(4) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posameznega kvalificiranega imetnika na podlagi udeležbe v kapitalu se smiselno uporabljajo 1., 2., 3., 5., 6. in 8. točka drugega odstavka tega člena.

(izjeme pri ugotavljanju kvalificiranega deleža)

(1) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža se ne upoštevajo:

  1. delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil izključno za poravnavo znotraj običajno kratkega poravnalnega obdobja, in
  1. delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil za račun tretje osebe v zvezi z opravljanjem skrbniških storitev, če lahko iz teh delnic uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za račun katere jih ima, v pisni obliki ali ustrezni elektronski obliki.

(2) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena družbi za upravljanje, se ne upoštevajo deleži iz naložb investicijskih skladov, ki jih skladno s tem zakonom oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES, upravlja družba za upravljanje, v delnice družbe za upravljanje, če družba za upravljanje uresničuje glasovalne pravice iz teh deležev neodvisno od nadrejene družbe.

(3) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:

  1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnica delnic družbe za upravljanje z glasovalno pravico, ki jih upravlja druga družba za upravljanje, in
  2. druga družba za upravljanje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

(4) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena investicijskemu podjetju, ki je v skladu z ZTFI-1 oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve in posle, se ne upoštevajo deleži iz naložb v delnice družbe za upravljanje, ki jih upravlja to investicijsko podjetje pri opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v pomenu, kot ga opredeljuje ZTFI-1, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. investicijsko podjetje ima ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa za opravljanje investicijske storitve gospodarjenja s finančnim instrumenti, kot ga opredeljuje ZTFI-1,
  2. investicijsko podjetje:
  • lahko uresničuje glasovalne pravice iz naložb v delnice družbe za upravljanje z glasovalno pravico samo na podlagi navodil, ki mu jih da stranka, za račun katere gospodari z njimi, v pisni obliki ali ustrezni elektronski obliki ali
  • je z uporabo ustreznih ukrepov zagotovilo ustrezne pogoje, enakovredne pogojem, določenim v tem zakonu oziroma predpisih držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES, da se storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti opravljajo neodvisno od drugih storitev in poslov, ki jih opravlja investicijsko podjetje, in
  1. investicijsko podjetje uresničuje glasovalne pravice neodvisno od nadrejene družbe.

(5) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:

  1. je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnica delnic družbe za upravljanje z glasovalno pravico, ki jih upravlja investicijsko podjetje, in
  2. investicijsko podjetje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

(6) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža banke, banke države članice ali investicijskega podjetja se ne upoštevajo delnice, ki jih je ta banka, banka države članice ali investicijsko podjetje pridobilo pri opravljanju storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz ZTFI-1, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje je v skladu z ZTFI-1 oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa na podlagi ZTFI-1,
  2. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje ne uresničuje glasovalnih pravic, vsebovanih v delnicah, in ne izvršuje drugih upravljavskih upravičenj iz delnic tako, da bi s tem vplivalo na vodenje poslov družbe za upravljanje, in
  3. banka, banka države članice ali investicijsko podjetje delnice odtuji v enem letu po pridobitvi.
(zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža obsega:

  1. višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu družbe za upravljanje, ki ga namerava pridobiti bodoči kvalificirani imetnik;
  2. druge podatke iz prvega odstavka 511. člena ZTFI-1<;/span>, ki jih obsega vsaka zahteva.

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža se priloži dokumentacijo in informacije o tem, da bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 40. člena tega zakona, ki jih Agencija podrobneje predpiše na podlagi 1. točke 51. člena tega zakona.

(posvetovanje s pristojnimi nadzornimi organi)

(1) Agencija se pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje s pristojnim nadzornim organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:

  1. družba za upravljanje te države članice,
  1. kreditna institucija, zavarovalnica, pozavarovalnica ali investicijsko podjetje te države članice, ali
  1. oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.

(2) Agencija se pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje s pristojnim nadzornim organom Republike Slovenije, če je bodoči kvalificirani imetnik:

  1. kreditna institucija, zavarovalnica ali pozavarovalnica Republike Slovenije, ali
  2. oseba, ki je nadrejena osebam iz prejšnje točke.

(3) Agencija se s pristojnimi nadzornimi organi držav članic in Republike Slovenije posvetuje in izmenjuje informacije glede primernosti delničarjev, dobrega imena in izkušenj članov uprav družb znotraj iste skupine in druge informacije, ki so nujne ali pomembne za presojo, ali bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 40. člena tega zakona.

(4) Če se Agencija po prvem ali drugem odstavku tega člena pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje s pristojnimi nadzornimi organi, obsega obrazložitev odločbe, s katero odloči o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža ali zavrne zahtevo za izdajo tega dovoljenja, poleg vsebin, ki jih obsega vsaka obrazložitev odločbe, tudi stališča Agencije o stališčih in pomislekih drugih nadzornih organov.

(5) Če je bodoči kvalificirani imetnik pravna oseba tretje države, ki jo nadzoruje pristojni organ tretje države, priloži zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, tako soglasje oziroma mnenje ni potrebno.

(presoja primernosti bodočega kvalificiranega imetnika)

(1) Da bi se zagotovilo varno in skrbno upravljanje družbe za upravljanje, v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani delež, presoja Agencija pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža ob upoštevanju vpliva, ki bi ga verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje družbe za upravljanje, če pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi naslednjih meril:

  1. ugleda bodočega kvalificiranega imetnika;
  2. ugleda in izkušenj oseb, ki bodo imele možnost upravljati družbo za upravljanje ali drugače vplivati na poslovanje družbe za upravljanje, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve;
  3. finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje družba za upravljanje;
  4. verjetnih posledic, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, za sposobnosti družbe za upravljanje ravnati v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 2.2. oddelku tega zakona.

(2) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi merila iz 4. točke prejšnjega odstavka Agencija presodi tudi organizacijski ustroj, procese in sisteme znotraj skupine, katere del bo postala družba za upravljanje, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, in verjetne posledice za možnost izvajanja učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.

(3) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija presodi tudi, ali obstajajo razlogi za sum, da:

  1. je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je predmet zahteve, storjeno dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ali izveden poskus tega dejanja, ali
  1. bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

(4) Primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija ne sme presojati z vidika gospodarskih potreb trga.

(5) Če Agencija hkrati obravnava dve ali več zahtev za pridobitev kvalificiranega deleža v isti družbi za upravljanje, obravnava vse bodoče kvalificirane imetnike nediskriminatorno.

(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža samo, če:

  1. bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
  2. na podlagi meril iz prejšnjega člena presodi, da je verjetno, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, da bo:
  • ogrožena sposobnost družbe za upravljanje ravnati v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 2.2. oddelku tega zakona, ali
  • ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi;
  1. obstajajo razlogi za sum, da:
  • je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je predmet zahteve, storjeno dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ali izveden poskus tega dejanja, ali
  • bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, kot ju opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;
  1. bodoči kvalificirani imetnik v roku, določenem z zahtevo iz šestega ali sedmega odstavka 516. člena ZTFI-1<;/span>, ne predloži vse dokumentacije in informacij, potrebnih za presojo njegove primernosti po merilih iz prejšnjega člena.

(2) Agencija zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu kvalificiranemu imetniku tretje države tudi, če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in izvrševanju predpisov države te osebe verjetno, da bo ovirano oziroma oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.

(rok za pridobitev deleža, na katerega se nanaša dovoljenje)

(1) Agencija lahko z odločbo o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ali kasneje bodočemu kvalificiranemu imetniku naloži, da v roku, ki ga določi, pridobi delnice družbe za upravljanje, na podlagi katerih doseže razpon, za katerega je izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok ne sme biti krajši od šestih mesecev od vročitve odločbe, s katero je Agencija določila ta rok.

(2) Agencija lahko na zahtevo bodočega kvalificiranega imetnika podaljša rok iz prejšnjega odstavka.

(3) Bodoči kvalificirani imetnik zahtevo za podaljšanje roka za pridobitev deleža vloži pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena.

(prenehanje veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1) Če je Agencija po prvem odstavku prejšnjega člena določila rok za pridobitev delnic družbe za upravljanje in bodoči kvalificirani imetnik v tem roku ne pridobi delnic družbe za upravljanje, na podlagi katerih bi dosegel kvalificirani delež, dovoljenje preneha veljati v celoti.

(2) Če je Agencija po prvem odstavku prejšnjega člena določila rok za pridobitev delnic družbe za upravljanje in kvalificirani imetnik v tem roku doseže kvalificirani delež, ne doseže pa razpona, za katerega je izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga je imetnik dosegel.

(3) Če kvalificirani imetnik po pridobitvi deleža v razponu, za katerega je bilo izdano dovoljenje, odsvoji delnice družbe za upravljanje tako, da njegov delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje ne dosega več razpona, za katerega je bilo izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga imetnik dosega po odsvojitvi.

(4) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi, če se delež kvalificiranega imetnika zmanjša zaradi povečanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj družbe za upravljanje.

(5) O prenehanju ali delnem prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža izda Agencija ugotovitveno odločbo.

(glasovalne pravice iz delnic družbe za upravljanje, pridobljenih v nasprotju z zakonom)

(1) Imetnik iz delnic družbe za upravljanje, ki jih je pridobil ali jih ima v nasprotju s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni imetnik), nima glasovalnih pravic.

(2) Število delnic, iz katerih neupravičeni imetnik lahko uresničuje glasovalne pravice, se izračuna, če imetnik na podlagi delnic:

  1. dosega ali presega 10 odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ne da bi imel dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ali če je bilo imetniku dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža odvzeto tako, da se od števila delnic, ki predstavlja 10 odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, odšteje ena delnica;
  2. presega razpon, za katerega velja dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža tako, da je število enako številu delnic, ki predstavlja zgornjo mejo razpona, za katerega ima imetnik veljavno dovoljenje.

(3) Glasovalne pravice, ki jih neupravičeni imetnik ni upravičen uresničevati, se prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic družbe za upravljanje.

(4) Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve vloži zahtevo za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, in če Agencija to dovoljenje izda, pridobi imetnik z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža glasovalne pravice iz delnic do števila delnic, ki predstavljajo zgornjo mejo razpona, za katerega je izdano to dovoljenje.

(5) Družba za upravljanje neupravičenemu imetniku ne sme omogočiti uresničevanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka tega člena.

(6) Določbe prvega do petega odstavka tega člena ter 45. in 46. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če se delež kvalificiranega imetnika poveča zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj družbe za upravljanje. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka enomesečni rok za vložitev zahteve za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža teče od dneva, ko kvalificirani imetnik izve ali bi lahko zvedel, da se je njegov delež povečal zaradi korporacijskega dejanja družbe za upravljanje.

(odredba o odsvojitvi delnic)

(1) Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic družbe za upravljanje ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mu Agencija z odredbo naloži, da delnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, odsvoji. V odredbi o odsvojitvi delnic Agencija določi rok za odsvojitev delnic, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.

(2) Neupravičeni imetnik do izteka roka, določenega v odredbi o odsvojitvi delnic, Agenciji predloži:

  1. poročilo o odsvojitvi delnic, ki obsega podatke o pridobitelju oziroma pridobiteljih delnic, in
  1. dokaze o odsvojitvi.

(3) Agencija lahko od pridobitelja delnic iz prejšnjega odstavka zahteva, da se izjasni, ali je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun. Agencija lahko v postopku presoje, ali je imetnik ravnal v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic, izvede ustrezne dokaze o okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo določbe ZTFI-1 glede izvajanja dokazov in odločanja.

(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi če:

  1. neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in je ta zahteva zavrnjena, zavržena ali umaknjena;
  2. je imetniku odvzeto dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(5) Za odredbo o odsvojitvi delnic se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odredbi o odpravi kršitev.

(odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic)

(1) Če neupravičeni imetnik delnic ne odsvoji v roku, določenem z odredbo o odsvojitvi delnic, ali če Agencija v postopku po tretjem odstavku prejšnjega člena ugotovi, da ima pridobitelj delnice, ki so bile predmet odredbe o odsvojitvi delnic, v svojem imenu in za račun neupravičenega imetnika (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni pridobitelj), izda odločbo, s katero neupravičenemu imetniku in morebitnim neupravičenim pridobiteljem prepove uresničevanje vseh pravic iz delnic družbe za upravljanje, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, in prepove družbi za upravljanje, da bi navedenim osebam na kakršen koli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic).

(2) Po izdaji odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji uresničujejo samo še pravice iz števila delnic, ki se izračuna s smiselno uporabo določb drugega odstavka 44. člena tega zakona.

(3) Izrek odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic obsega:

  1. podatke o neupravičenem imetniku, in če je imetnik delnice odsvojil neupravičenemu pridobitelju, tudi podatke o neupravičenem pridobitelju ali pridobiteljih;
  2. število delnic, iz katerih lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji skupno uresničujejo pravice iz delnic.

(4) Odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic družbe za upravljanje se vroči tudi družbi za upravljanje. Družba za upravljanje od vročitve odločbe neupravičenemu imetniku in neupravičenim pridobiteljem iz delnic, na katere se odločba nanaša, ne sme omogočiti uresničevanja nobenih pravic iz teh delnic.

(5) Če je družba za upravljanje v obdobju od vročitve odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic do dneva, ko je delnice, na katere se je nanašala ta odločba, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala dividendo, družba za upravljanje dividendo, ki pripade navedenim delnicam, izplača novemu imetniku v osmih dneh po tem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi delnic.

(odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1) Agencija odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, če nastopijo okoliščine iz 41. člena tega zakona.

(2) Z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz 44. člena tega zakona.

( obvestila v zvezi s kvalificiranimi deleži)

(1) Če so družbi za upravljanje znane spremembe okoliščin, zaradi katerih se delež posameznega delničarja spremeni tako, da:

  1. preseže mejo kvalificiranega deleža oziroma se njegov delež zmanjša tako, da ne dosega več kvalificiranega deleža, ali
  2. preseže zgornjo mejo razpona oziroma pade pod spodnjo mejo razpona kvalificiranega deleža, za katerega je kvalificiranemu imetniku že izdano dovoljenje za kvalificiran delež,

o tem nemudoma obvesti Agencijo.

(2) Če namerava kvalificirani imetnik, ki je pridobil dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, odtujiti delnice tako, da bi se zaradi tega njegov delež zmanjšal pod spodnjo mejo razpona, za katerega velja dovoljenje, o tem predhodno obvesti Agencijo.

(3) Kvalificirani imetnik Agencijo nemudoma obvesti o vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, in o vsaki drugi statusni spremembi.

(4) Nadrejeni finančni holding in mešani poslovni holding, ki ima v skladu z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža položaj družbi za upravljanje nadrejene družbe, Agencijo obvesti tudi o vsaki spremembi članov oziroma članic njegovega poslovodstva.

(delničarski sporazum)

(1) Delničarji družbe za upravljanje, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih ne dosegajo kvalificiranega deleža v družbi za upravljanje, in ki sklenejo sporazum o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: delničarski sporazum), v osmih dneh po sklenitvi delničarskega sporazuma obvestijo Agencijo.

(2) Delničarji družbe za upravljanje, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih dosegajo ali presegajo kvalificirani delež v družbi za upravljanje, in ki nameravajo skleniti delničarski sporazum (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delničarski sporazum), pred sklenitvijo kvalificiranega delničarskega sporazuma pridobijo dovoljenje Agencije za pridobitev kvalificiranega deleža.

(3) Udeleženci kvalificiranega delničarskega sporazuma, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic družbe za upravljanje, na podlagi katere skupni delež udeležencev kvalificiranega delniškega sporazuma preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobijo novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(4) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi če:

  1. namerava h kvalificiranemu delniškemu sporazumu pristopiti nov udeleženec ali
  1. bi po sklenitvi delniškega sporazuma zaradi pridobitve dodatnih delnic ali zaradi pristopa novega udeleženca skupni delež udeležencev sporazuma dosegel ali presegel kvalificirani delež v družbi za upravljanje.

(5) 35. do 48. člen tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za udeležence kvalificiranega delniškega sporazuma. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka se namesto besed »kvalificirani imetnik« uporablja besedilo »udeleženci kvalificiranega delniškega sporazuma«.

(drugi primeri pridobitve položaja nadrejene osebe družbe za upravljanje)

(1) Oseba, ki namerava skleniti podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega bo pridobila položaj nadrejene osebe družbe za upravljanje, pred sklenitvijo tega pravnega posla pridobi dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža iz 5. točke drugega odstavka 35. člena tega zakona, ne glede na to, ali je hkrati delničar družbe za upravljanje oziroma kakšen delež delnic družbe za upravljanje ima.

(2) Za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ter za pravice in obveznosti kvalificiranega imetnika iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 35. do 48. člena tega zakona, pri čemer se namesto besedila »pravice iz delnic družbe za upravljanje« uporablja besedilo »pravice iz prvega odstavka 22. člena tega zakona« in namesto besedila »odsvojitev delnic družbe za upravljanje« uporablja besedilo »odsvojitev ali odpoved pravicam iz prvega odstavka 22. člena tega zakona«.

(akt o kvalificiranih imetnikih)

Agencija predpiše:

  1. podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 40. člena tega zakona;
  2. podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki se jih priloži zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;
  3. podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 48. člena tega zakona.
2.1.5. Organi vodenja in nadzora družbe za upravljanje
2.1.5.1. Skupne določbe
(sistem upravljanja družbe za upravljanje)

(1) Družba za upravljanje lahko izbere dvotirni ali enotirni sistem upravljanja družbe.

(2) Za izvršne direktorje družbe za upravljanje z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 53. do 61. člen, 66. ter 67. člen in druge določbe tega zakona v delu, ki se nanašajo na upravo družbe za upravljanje, za druge člane upravnega odbora pa 62. do 67. člen in druge določbe tega zakona v delu, ki se nanašajo na nadzorni svet družbe za upravljanje.

(3) V družbi za upravljanje z enotirnim sistemom upravljanja veljajo za izvršne direktorje in člane upravnega odbora naslednja posebna pravila:

  1. upravni odbor družbe za upravljanje imenuje najmanj dva izvršna direktorja;
  2. za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora družbe za upravljanje;
  3. člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov družbe za upravljanje.
2.1.5.2. Uprava družbe za upravljanje
(uprava družbe za upravljanje)

(1) Uprava družbe za upravljanje mora imeti najmanj dva člana, ki družbo za upravljanje skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče od članov uprave družbe za upravljanje oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje družbe za upravljanje za celoten obseg poslov iz dejavnosti družbe za upravljanje.

(2) Člani uprave družbe za upravljanje, ki opravljajo svoje naloge na podlagi pogodbe o zaposlitvi, opravljajo posle vodenja družbe za upravljanje za polni delovni čas.

(3) Najmanj en član uprave družbe za upravljanje mora imeti znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave družbe za upravljanje.

(4) Posli družbe za upravljanje se morajo voditi v Republiki Sloveniji.

(5) Za poslovodje družbe za upravljanje, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi družbe za upravljanje, ki je organizirana kot delniška družba.

(6) V primeru, ko posameznemu članu uprave družbe za upravljanje preneha funkcija ali ko zaradi drugih okoliščin ne opravlja funkcije člana uprave družbe za upravljanje skupaj več kot tri mesece in uprava družbe za upravljanje zato deluje le z enim članom uprave, nadzorni svet nemudoma imenuje novega člana uprave družbe za upravljanje ali osebo, ki pri vodenju in zastopanju družbe za upravljanje nadomesti manjkajočega člana uprave družbe za upravljanje (v nadaljnjem besedilu: nadomestni član uprave družbe za upravljanje). Pri imenovanju nadomestnega člana uprave družbe za upravljanje nadzorni svet upošteva pogoje iz 54. člena tega zakona. Nadomestni član uprave družbe za upravljanje lahko opravlja funkcijo člana uprave družbe za upravljanje brez dovoljenja Agencije največ šest mesecev od dneva imenovanja.

(pogoji za člana uprave družbe za upravljanje)

(1) Za člana uprave družbe za upravljanje je lahko imenovana samo oseba, ki:

  1. je ustrezno strokovno usposobljena ter ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov družbe za upravljanje, in
  2. ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, pranja denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne nevarnosti ali izdaje državne tajnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.

(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot družba za upravljanje oziroma drugih primerljivih poslov.

(3) Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena lahko pridobi Agencija po uradni dolžnosti.

(sklep nadzornega sveta o imenovanju za člana uprave družbe za upravljanje)

(1) Nadzorni svet odloči o imenovanju določene osebe za člana uprave družbe za upravljanje, preden ta oseba vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.

(2) Sklep nadzornega sveta o imenovanju določene osebe za člana uprave družbe za upravljanje učinkuje pod:

  1. odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije, in
  1. razveznim pogojem, ki nastopi, če:
  • ta oseba v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju za člana uprave družbe za upravljanje ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije, ali če tako zahtevo umakne, ali
  • Agencija zavrže ali zavrne zahtevo te osebe za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.
(dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje)

(1) Funkcijo člana uprave posamezne družbe za upravljanje lahko opravlja le oseba, ki pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije člana uprave te družbe za upravljanje.

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje kandidat za člana uprave priloži:

  1. dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 54. člena tega zakona, in
  2. sklep nadzornega sveta družbe za upravljanje o imenovanju za člana uprave družbe za upravljanje.

(3) Agencija lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov družbe za upravljanje.

(4) Agencija izda dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje, če kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave družbe za upravljanje.

(5) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje, če:

  1. kandidat ne izpolnjuje pogojev iz 54. člena tega zakona, ali
  2. iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti in poslov, ki jih kandidat za člana uprave opravlja, oziroma zaradi dejanj, ki jih je storil, lahko ogroženo poslovanje družbe za upravljanje v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja.

(6) Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje preneha veljati, če osebi preneha funkcija člana uprave družbe za upravljanje, na katero se dovoljenje nanaša.

(7) Nadzorni svet družbe za upravljanje Agencijo obvesti o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave družbe za upravljanje, v petih delovnih dneh po prenehanju funkcije.

(8) Če dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje preneha veljati, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo veljati.

(dolžnosti in odgovornosti članov uprave)

(1) Člani uprave družbe za upravljanje zagotovijo, da družba za upravljanje posluje v skladu:

  1. s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
  2. z zakoni, ki urejajo opravljanje storitev, ki jih opravlja družba za upravljanje, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi;
  3. z drugimi pravili stroke.

(2) Člani uprave družbe za upravljanje solidarno odgovarjajo družbi za upravljanje za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti iz prejšnjega odstavka, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja družbe za upravljanje.

(obveščanje nadzornega sveta)

(1) Uprava družbe za upravljanje nemudoma pisno obvesti nadzorni svet družbe za upravljanje:

  1. če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost družbe za upravljanje,
  2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumentni oziroma dovoljenja za opravljanje pomožnih storitev,
  1. o nastanku vsake velike izpostavljenosti, in
  1. o ugotovitvah Agencije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad družbo za upravljanje.

(2) Član uprave družbe za upravljanje nadzorni svet nemudoma pisno obvesti o:

  1. tem, da je bil imenovan, ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in
  2. pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
(odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)

(1) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje, če:

  1. je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
  2. uprava, katere član je, krši obveznosti iz 187. člena tega zakona;
  3. član uprave huje krši druge obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 57. člena tega zakona;
  4. je član uprave pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka 54. člena tega zakona;
  5. nastopijo okoliščine iz petega odstavka 56. člena tega zakona;
  6. krši prepoved trgovanja na podlagi notranjih informacij ali prepoved tržne manipulacije v skladu z določbami ZTFI-1.

(2) Kršitev obveznosti iz 3. točke prejšnjega odstavka ima značilnost hujše kršitve, če:

  1. je zaradi te kršitve ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost družbe za upravljanje, ali
  1. je član uprave storil kršitev enakih značilnosti že drugič v treh letih.
(pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)

(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave lahko Agencija hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če član uprave v preizkusnem obdobju, ki ga določi Agencija, in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.

(2) Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če član uprave v preizkusnem obdobju stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.

(opomin)

Agencija izreče članu uprave družbe za upravljanje opomin, če član uprave krši obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, in ni pogojev za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave.

2.1.5.3. Nadzorni svet družbe za upravljanje
(člani nadzornega sveta družbe za upravljanje)

(1) Funkcije člana nadzornega sveta družbe za upravljanje ne sme opravljati oseba, ki je v razmerju tesne povezanosti s pravno osebo, v kateri ima družba za upravljanje več kot 5 odstotni delež glasovalnih pravic ali več kot 5 odstotni delež v kapitalu in nima položaja podrejene družbe znotraj skupine, kot jo določa zakon, ki ureja finančne konglomerate.

(2) Ne glede na četrto alinejo prvega odstavka 273. člena ZGD-1 lahko oseba, ki opravlja funkcijo člana nadzornega sveta ali drugega organa nadzora samo v družbah za upravljanje in drugih družbah, ki so vključene v skupino, kot jo določa zakon, ki ureja finančne konglomerate, to funkcijo opravlja:

  1. v neomejenem številu nadzornih svetov družb za upravljanje in drugih družb, vključenih v to skupino, če jo opravlja v okviru redne zaposlitve v članici te skupine in za opravljanje te funkcije razen rednih prejemkov na podlagi zaposlitve ne prejema posebnega plačila;
  2. v drugih primerih v skupno sedmih nadzornih svetih družb za upravljanje in drugih družb, vključenih v to skupino.
(pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta družbe za upravljanje)

(1) Za člana nadzornega sveta družbe za upravljanje je lahko imenovana oseba, ki:

  1. je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov družbe za upravljanje, in
  1. ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje iz 2. točke prvega odstavka 54. člena tega zakona in obsodba še ni bila izbrisana.

(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje vodenja ali nadzora nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot družba za upravljanje oziroma drugih primerljivih poslov.

(3) Agencija lahko zahteva od uprave družbe za upravljanje, da skliče skupščino družbe za upravljanje in predlaga razrešitev člana nadzornega sveta družbe za upravljanje, če:

  1. član nadzornega sveta krši dolžnosti člana nadzornega sveta,
  2. obstaja ali nastopi ovira za imenovanje člana nadzornega sveta iz prejšnjega člena, ali
  3. član nadzornega sveta ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(pristojnosti nadzornega sveta družbe za upravljanje)

Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet po ZGD-1, nadzorni svet družbe za upravljanje:

  1. daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike družbe za upravljanje;
  2. daje soglasje upravi k določitvi finančnega načrta družbe za upravljanje;
  3. daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranjih kontrol;
  4. daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela službe notranje revizije;
  5. odloča o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.
(dolžnosti članov nadzornega sveta družbe za upravljanje)

(1) Člani nadzornega sveta družbe za upravljanje morajo:

  1. obravnavati primernost postopkov in učinkovitost delovanja službe notranje revizije;
  2. obravnavati ugotovitve Agencije, finančne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad družbo za upravljanje;
  3. preveriti letna in druga finančna poročila in o tem izdelati pisno poročilo skupščini delničarjev družbe za upravljanje;
  4. obrazložiti skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu službe notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave.

(2) Člani nadzornega sveta družbe za upravljanje solidarno odgovarjajo družbi za upravljanje za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke nadzora nad upravljanjem družbe za upravljanje.

(3) Član nadzornega sveta družbe za upravljanje Agencijo in skupščino družbe za upravljanje nemudoma obvesti o:

  1. tem, da je bil imenovan, ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in
  1. pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
2.1.6. Prepovedani posli oseb povezanih z družbo za upravljanje
(prepovedani posli oseb povezanih z družbo za upravljanje)

(1) Osebe, povezane z družbo za upravljanje na način iz 19. člena tega zakona, ne smejo sklepati poslov nakupa in prodaje oziroma drugih poslov, katerih predmet so naložbe investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje.

(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za posle, katerih predmet so naložbe investicijskega sklada, sklenjene na organiziranem trgu vrednostnih papirjev pod pogojem, da stranki posla druga drugi nista bili oziroma ne moreta biti znani vnaprej.

(3) Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za posle nakupa in odkupa enot teh investicijskih skladov.

2.1.7. Akti Agencije
(akt o članih uprave in nadzornega sveta)

Agencija predpiše:

  1. podrobnejša pravila o ravnanjih članov uprave in članov nadzornega sveta družbe za upravljanje pri opravljanju te funkcije v skladu s standardi ustrezne profesionalne skrbnosti;
  2. podrobnejšo vsebino dokumentacije, s katero kandidat za člana uprave družbe za upravljanje dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 54. člena tega zakona.
2.2. Pravila poslovanja družbe za upravljanje
2.2.1. Pravila varnega in skrbnega poslovanja
(sistem upravljanja družbe za upravljanje)

(1) Družba za upravljanje vzpostavi in uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki obsega:

  1. organizacijski ustroj z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti,
  1. smotrne in zanesljive administrativne in računovodske postopke, podprte s primerno nadzorovanim in varovanim informacijskim sistemom za elektronsko obdelavo podatkov, in
  1. ustrezen sistem notranjih kontrol.

(2) Družba za upravljanje je strukturirana in organizirana na način, ki minimizira tveganje oškodovanja interesov investicijskega sklada ali interesov strank družbe za upravljanje kot posledica nasprotja interesov med družbo za upravljanje in njenimi strankami, med dvema njenima strankama, med eno stranko in investicijskim skladom ali med dvema investicijskima skladoma.

(3) Organizacijski ustroj, postopki in sistemi iz prvega odstavka tega člena morajo biti jasno in razumljivo opredeljeni in sorazmerni značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja družba za upravljanje.

(vodenje evidenc in dokumentacije)

Družba za upravljanje vodi in hrani evidence in dokumentacijo o vseh storitvah in poslih, ki jih je opravila, na način, ki omogoča nadzor nad njenim poslovanjem.

(reševanje pritožb vlagateljev)

(1) Družba za upravljanje vzpostavi in uresničuje ustrezne postopke, ki zagotavljajo, da se pritožbe vlagateljev investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje upravlja, primerno obravnavajo, in da ni omejitev pri uveljavljanju pravic vlagateljev v primeru, ko ima družba za upravljanje sedež v državi članici, ki ni matična država investicijskega sklada.

(2) Družba za upravljanje vlagatelju omogoči vložitev pritožbe v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države, kjer so enote investicijskega sklada predmet trženja.

(3) Družba za upravljanje vzpostavi in uresničuje ustrezne politike in postopke, ki zagotavljajo, da so informacije v zvezi z reševanjem pritožb vlagateljev na zahtevo dostopne tudi javnosti ali nadzornim organom investicijskega sklada.

( reševanje sporov med ponudniki in neprofesionalnimi strankami)
  1. Družbe za upravljanje omogočijo izvensodno reševanje sporov med družbo za upravljanje in vlagatelji v investicijske sklade, ki jih upravlja, oziroma neprofesionalnimi strankami, s katerimi je v pogodbenem razmerju v zvezi s storitvami iz prvega odstavka 150. člena tega zakona, pred neodvisnim subjektom, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z določbami zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov.

(2) Družba za upravljanje na svoji spletni strani objavi informacije o načinu in postopku izvensodnega reševanja sporov.

(3) Družba za upravljanje vlagatelje v investicijske sklade, ki jih upravlja oziroma neprofesionalne stranke, s katerimi sklene pogodbo v zvezi s storitvami iz prvega odstavka 150. člena tega zakona, neposredno ali posredno preko pooblaščene osebe iz prvega odstavka 122. člena tega zakona seznani z vsemi elementi izvensodnega reševanja sporov.

(ukrepi za neprekinjeno poslovanje)

(1) Družba za upravljanje opravi vse razumne ukrepe za zagotovitev neprekinjenega in rednega opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov.

(2) Za namen iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje uporabi ustrezne sisteme, vire in postopke, ki so sorazmerni vrsti in obsegu storitev upravljanja investicijskih skladov, ki jih opravlja.

(akt o pravilih varnega in skrbnega poslovanja)

(1) Agencija podrobneje opredeli:

  1. pogoje in zahteve glede organizacijskega ustroja družbe za upravljanje iz 1. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona;
  2. potrebne lastnosti administrativnih in računovodskih postopkov ter informacijskega sistema iz 2. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona;
  3. potrebne lastnosti sistema notranjih kontrol družbe za upravljanje iz 3. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona;
  4. način minimiziranja tveganja oškodovanja investicijskega sklada oziroma strank družbe za upravljanje iz drugega odstavka 68. člena tega zakona, vključno s strategijo za uveljavljanje glasovalnih pravic;
  5. podrobnejšo vsebino in način vodenja evidenc iz 69. člena tega zakona;
  6. ukrepe za neprekinjeno poslovanje iz prejšnjega člena.

(2) Agencija pri podrobnejši opredelitvi organizacijskih zahtev družbe za upravljanje upošteva značilnosti, obseg in zapletenost storitev in poslov, ki jih lahko opravlja družba za upravljanje ter značilnosti, ki se nanašajo na posamezne tipe investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje.

(sistem prejemkov
)

(1) Družba za upravljanje vzpostavi in izvaja sistem prejemkov, ki vključuje politike in prakse prejemkov, ki so združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem tveganj ter tako upravljanje tveganj tudi spodbujajo, hkrati pa ne spodbujajo prevzemanja tveganj, ki niso skladna s stopnjo tveganosti investicijskega sklada oziroma pravili upravljanja ali statutom investicijskega sklada ter ne ovirajo družbe za upravljanje pri ravnanju v najboljšem interesu investicijskega sklada.

(2) Politike in prakse prejemkov iz prejšnjega odstavka se nanašajo na stalne in variabilne sestavine prejemkov in veljajo za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela.

(3) Zaposleni s posebno naravo dela so zaposleni, ki s svojimi delovnimi nalogami in dejanji lahko pomembno vplivajo na profil tveganosti družbe za upravljanje oziroma investicijskega sklada, ki ga upravlja, ter obsegajo zlasti naslednje kategorije zaposlenih:

  1. višje vodstvo,
  2. zaposlene v notranjih kontrolah,
  3. neposredne prevzemnike tveganj in
  4. druge zaposlene, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po višini enaki ali višji od prejemkov višjega vodstva ali neposrednih prevzemnikov tveganj.

(4) Višje vodstvo iz 1. točke prejšnjega odstavka pomeni osebo oziroma osebe, ki efektivno vodijo poslovanje družbe za upravljanje, in člane uprave ter nadzornega sveta družbe za upravljanje.

(5) Neposredni prevzemniki tveganj iz 3. točke tretjega odstavka tega člena so zaposleni, ki imajo posamično ali skupaj kot člani skupine zaradi svoje poklicne dejavnosti ključen vpliv na tveganost družbe za upravljanje oziroma investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje upravlja.

(6) Prejemki po tem členu vključujejo vse oblike neposrednih ali posrednih finančnih in nefinančnih plačil ter ugodnosti, do katerih so upravičeni zaposleni s posebno naravo dela na podlagi sklenjenih pogodb z družbo za upravljanje, vključno z diskrecijskimi pokojninskimi ugodnostmi.

(7) Politiko prejemkov družbe za upravljanje sprejme nadzorni svet. Nadzorni svet tudi najmanj enkrat letno preveri njeno ustreznost.

(8) Za uveljavitev politike prejemkov je odgovorno poslovodstvo družbe za upravljanje.

(9) Družba za upravljanje najmanj enkrat letno izvede celovit in neodvisen notranji pregled skladnosti prakse prejemkov s politikami prejemkov družbe za upravljanje.

  1. Agencija podrobneje predpiše potrebne lastnosti politike prejemkov.
  2. Prejemki, ki se izplačajo zaposlenim iz tretjega odstavka tega člena v družbi za upravljanje, ki se v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10, 8/11 – ORZPPOGD4 in 23/14 – ZDIJZ-C; v nadaljnjem besedilu: ZPPOGD) šteje za družbo za upravljanje v večinski lasti Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti, ne smejo preseči prejemkov, ki jih določa ZPPOGD. Pri izplačilu teh prejemkov se ne uporablja peta alineja prvega odstavka 4. člena ZPPOGD, ki prepoveduje plačila direktorjev z delnicami ali njihovo sodelovanje v delniških shemah.
  3. Prejemki, ki se izplačajo zaposlenim iz tretjega odstavka tega člena, se lahko izplačajo tudi z enotami investicijskega sklada.
(temeljna načela politik prejemkov
)

(1) Družba za upravljanje pri vzpostavljanju in izvajanju politik prejemkov upošteva naslednja načela:

  1. politika prejemkov je združljiva s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in tako upravljanje tveganj tudi spodbuja, pri čemer ne spodbuja izpostavljanja tveganjem, ki niso skladna s stopnjo tveganosti, pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada, ki ga upravlja družba za upravljanje;
  2. politika prejemkov je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in interesi družbe za upravljanje, značilnostmi investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje, ter interesi vlagateljev v te investicijske sklade in vključuje ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov;
  3. zaposleni v notranjih kontrolah prejemajo prejemke glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, ki jih nadzirajo;
  4. če je višina prejemka odvisna od uspešnosti, mora ocena uspešnosti temeljiti na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in njegove poslovno-organizacijske enote ali relevantnih investicijskih skladov in z njimi povezanih tveganj in tudi splošnem poslovnem rezultatu družbe za upravljanje, pri čemer se pri oceni uspešnosti posameznika upošteva tako finančna kot nefinančna merila;
  5. ocena uspešnosti mora odražati uspešnost v večletnem obdobju, katerega dolžina je, upoštevaje naložbena tveganja investicijskega sklada, primerna glede na priporočeno dobo varčevanja v posameznem investicijskem skladu, plačilo sestavin prejemka, vezanih na uspešnost posameznika, pa je porazdeljeno skozi celotno obdobje, na katerega se nanaša ocena uspešnosti;
  6. zajamčen variabilni prejemek je izjemoma dovoljen samo pri novozaposlenih, in sicer zgolj v prvem letu njihove zaposlitve;
  7. stalne in variabilne sestavine prejemka morajo biti primerno uravnotežene, pri čemer stalna sestavina predstavlja dovolj visok delež celotnega prejemka posameznika, da je mogoča popolna prilagodljivost variabilne sestavine prejemka, vključujoč določitev prejemka brez variabilne sestavine;
  8. plačila zaposlenemu v zvezi s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi morajo odražati njegovo uspešnost skozi čas in ne smejo nagrajevati posameznikovih neuspehov;
  9. ocenjevanje uspešnosti, na podlagi katere se izračunajo variabilne sestavine prejemka ali celotna masa variabilnih sestavin prejemka, upošteva vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj ter predstavlja podlago za morebitno prilagoditev variabilnega prejemka tveganjem;
  10. upoštevaje obliko investicijskega sklada in njegova pravila upravljanja ali statut mora biti znaten delež, v vsakem primeru pa najmanj 50 odstotkov variabilne sestavine prejemka vsakega posameznika, sestavljen iz enot investicijskega sklada oziroma enakovrednih lastniških deležev ali na deleže vezanih instrumentov ali enakovrednih negotovinskih instrumentov; navedeni pogoj ne velja, če premoženje investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje, znaša manj kot 50 odstotkov skupnega premoženja v upravljanju družbe za upravljanje;
  11. znaten delež, v vsakem primeru najmanj 40 odstotkov variabilne sestavine prejemka vsakega posameznika, mora biti odložen za obdobje, ki je primerno glede na priporočeno dobo varčevanja v posameznem investicijskem skladu, upoštevajoč značilnosti in velikost tveganj investicijskega sklada; to obdobje ne sme biti krajše od treh let, višina odloženega dela variabilnega prejemka pa se izračuna in zagotovi v skladu z načelom sorazmernosti; če je variabilna sestavina prejemka posameznika še posebej visoka, mora biti odloženih najmanj 60 odstotkov variabilne sestavine prejemka;
  12. variabilni prejemki, vključno z odloženim deležem iz prejšnje točke, se izplačajo ali dospejo v plačilo le, če je to vzdržno glede na finančno stanje družbe za upravljanje kot celote in upravičeno glede na uspešnost poslovne enote, investicijskih skladov in posameznika; če je finančno stanje družbe za upravljanje slabo oziroma ta posluje z izgubo ali relevantni investicijski sklad posluje slabše od pričakovanj, družba za upravljanje izvede naknadno prilagoditev variabilnega dela prejemkov tveganjem in uspešnosti ter občutno zniža skupne variabilne prejemke, kar izvede tako z znižanjem tekočih izplačil variabilnih prejemkov kot z znižanjem že izplačanih variabilnih prejemkov z uporabo malusov in dogovorov o vračilu prejemkov;
  13. politika družbe za upravljanje v zvezi z upokojevanjem zaposlenih mora biti usklajena s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi družbe za upravljanje ter poslovanjem investicijskih skladov, ki jih upravlja; če zaposleni prekine delovno razmerje z družbo za upravljanje pred upokojitvijo, se izplačilo pokojninskih ugodnosti odloži za pet let, šteto od dneva prekinitve delovnega razmerja, pokojninske ugodnosti pa se v tem času hranijo v obliki instrumentov iz 10. točke tega odstavka; pokojninske ugodnosti se lahko izplačajo samo v obliki instrumentov iz 10. točke tega odstavka, z obdobjem zadržanja pet let, šteto od dneva upokojitve;
  14. vsak zaposleni s posebno naravo dela se zaveže, da zase ne bo uporabljal strategij varovanja pred tveganji ali se zavaroval v zvezi s prejemki in odgovornostjo z namenom poseganja v učinke prilagoditve njegovega variabilnega prejemka tveganjem;
  15. variabilni prejemki ne smejo biti izplačani na način, ki bi omogočal izogibanje pogojem, ki jih v zvezi z variabilnimi prejemki določa ta zakon.

(2) Družba za upravljanje upošteva načela iz prejšnjega odstavka na način in v obsegu, ki ustreza njeni velikosti, notranji organiziranosti ter lastnostim, obsegu in zapletenosti dejavnosti, ki jih opravlja.

(komisija za prejemke
)

(1) Pomembna družba za upravljanje mora vzpostaviti komisijo za prejemke.

(2) Agencija opredeli pomembno družbo za upravljanje na podlagi tega zakona. Agencija opredeli podrobnejša merila za določitev pomembne družbe za upravljanje iz prejšnjega stavka, pri čemer upošteva:

  1. velikost družbe za upravljanje ali velikosti investicijskih skladov, ki jih upravlja,
  2. lastnosti notranje organizacije in
  3. vrste, obseg in kompleksnost poslov, ki jih opravlja.

(3) Komisija iz prvega odstavka tega člena ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani komisije za prejemke so imenovani izmed članov nadzornega sveta družbe za upravljanje. Eden izmed članov komisije za prejemke je, če je v družbi imenovan, tudi predstavnik delavcev v nadzornem svetu.

(4) Komisija za prejemke je posvetovalno telo nadzornega sveta ter izvaja naslednje naloge:

  1. podaja strokovne in neodvisne ocene politik prejemkov in njihove uporabe v praksi ter v zvezi s tem daje pobude za izboljšanje upravljanja tveganj družbe za upravljanje;
  2. pripravlja predloge odločitev nadzornega sveta v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganj družbe za upravljanje ali posameznih investicijskih skladov;
  3. nadzoruje prejemke višjega vodstva, ki opravlja funkcije upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti poslovanja družbe za upravljanje.

(5) Pri pripravi odločitev iz prejšnjega odstavka komisija za prejemke upošteva dolgoročne interese imetnikov enot investicijskih skladov v upravljanju družbe za upravljanje, drugih zainteresiranih strani in javni interes.

2.2.2. Pravila ravnanja pri opravljanju storitev družbe za upravljanje
(vzpostavitev sistema obveščanja o kršitvah
)

(1) Družba za upravljanje vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah v družbi za upravljanje, ki omogoča zaposlenim v družbi za upravljanje, da prek neodvisnih in samostojnih poročevalskih linij interno poročajo o kršitvah predpisov in internih aktov družbe za upravljanje. Družba za upravljanje lahko za ta namen uporabi tudi sisteme, ki so vzpostavljeni v družbi za upravljanje v okviru neodvisnega organiziranega delovanja zaposlenih v družbi za upravljanje, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena.

(2) Sistem iz prejšnjega odstavka mora omogočati enostaven in lahko dostopen način posredovanja prijav zaposlenih ter vključevati jasno opredeljene postopke za sprejem in obravnavo prijav, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami in izvedenih aktivnostih.

(3) Družba za upravljanje lahko ob upoštevanju določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pri obravnavi prijav iz prvega odstavka tega člena, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami in izvedenih aktivnostih, obdeluje osebne podatke osebe, ki je podala prijavo, in osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev. Družba za upravljanje zagotovi, da se vsi podatki o osebah, ki so podale prijavo iz prvega odstavka tega člena, obravnavajo kot zaupni in teh podatkov ne sme razkriti brez soglasja oseb, ki so podale prijavo, razen kadar je razkritje identitete prijavitelja v skladu z zakonom nujna za izvedbo kazenskega postopka ali nadaljnjih sodnih postopkov.

(4) Družba za upravljanje zagotovi ukrepe, s katerimi se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neenake obravnave zaposlenih v družbi za upravljanje, ki so podali prijavo iz prvega odstavka tega člena, in ukrepe, s katerimi se odpravijo posledice povračilnih ukrepov, če je do neprimerne obravnave že prišlo.

(pravila ravnanja)

(1) Družba za upravljanje pri opravljanju storitev deluje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo izvajanje njene dejavnosti.

(2) Družba za upravljanje pri opravljanju storitev ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter na način, ki podpira in spodbuja celovitost trga in v vsem paziti na interese investicijskih skladov, ki jih upravlja, in interese svojih strank.

(3) Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje učinkovito politiko obvladovanja nasprotij interesov ob upoštevanju značilnosti in zapletenosti storitev in poslov, ki jih opravlja družba za upravljanje.

(akt o pravilih ravnanja)

(1) Agencija podrobneje opredeli pravila, ki jih mora družba za upravljanje upoštevati, da se šteje, da ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter na način, ki podpira in spodbuja celovitost trga, in da v vsem pazi na interese investicijskih skladov, ki jih upravlja, in interese drugih strank.

(2) Agencija pri podrobnejši opredelitvi pravil ravnanja upošteva značilnosti, obseg in zapletenost storitev in poslov, ki jih lahko opravlja družba za upravljanje ter značilnosti, ki se nanašajo na posamezne tipe investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje.

2.2.3. Prepoved zlorabe notranjih informacij
(notranja informacija)

Notranja informacija po tem zakonu je vsaka natančna informacija, ki:

  1. se nanaša na odprt investicijski sklad,
  1. še ni postala dostopna javnosti, in
  1. bi, če bi postala znana javnosti, verjetno imela pomembnejši vpliv na odločitev vlagatelja glede vstopa ali izstopa iz odprtega investicijskega sklada.
(uporaba določb zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov)

(1) Glede prepovedi zlorabe notranjih informacij iz 76. člena tega zakona, nadzora nad kršitvami prepovedi zlorabe notranjih informacij in sankcioniranja kršitev se uporabljata 12. poglavje in 540. člen ZTFI-1<;/span>.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek, oseba, ki so ji neposredno dostopne notranje informacije, ki se nanašajo na odprt investicijski sklad druge države članice, ni dolžna poročati Agenciji v skladu z določbami iz prejšnjega odstavka, o katerih poroča pristojnemu nadzornemu organu države članice.

2.2.4. Varovanje zaupnih podatkov
(zaupni podatki)

Družba za upravljanje kot zaupne varuje vse podatke, dejstva in okoliščine o posameznem imetniku enot investicijskega sklada oziroma posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na to, kako je pridobila te podatke.

(dolžnost varovanja zaupnih podatkov)

(1) Člani organov družbe za upravljanje, delničarji oziroma družbeniki družbe za upravljanje, delavci družbe za upravljanje, druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v družbi za upravljanje oziroma pri opravljanju storitev zanjo, kakor koli dostopni zaupni podatki iz prejšnjega člena, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe.

(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja:

  1. če imetnik enot investicijskega sklada ali stranka izrecno pisno privoli, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
  2. če te podatke potrebuje Agencija, sodišče oziroma drug nadzorni organ za potrebe postopka, ki ga vodi okviru svojih pristojnosti, in ki poda pisno zahtevo za posredovanje teh podatkov,
  3. ob predložitvi podatkov nadrejenim družbam v zvezi z nadzorom v skladu z 11.7. oddelkom tega zakona ali v skladu z zakonom, ki ureja finančne konglomerate, in
  4. v drugih primerih, določenih z zakonom.

(3) Za varovanje zaupnih podatkov skrbnik ravna v skladu z določbami o varovanju zaupnih podatkov iz zakona, ki ureja bančništvo.

(uporaba zaupnih podatkov)

Agencija oziroma drugi organi in osebe lahko podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka prejšnjega člena, uporabijo izključno za namen, za katerega so bili pridobljeni, in v primerih, ki jih določa zakon.

2.2.5. Kapitalska ustreznost družbe za upravljanje
(kapitalska ustreznost)

Družba za upravljanje zagotovi, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na storitve, ki jih opravlja, in premoženje v upravljanju ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev.

(kapital družbe za upravljanje)

(1) Kapital družbe za upravljanje sestavljajo naslednje postavke:

  1. vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, ki so ob rednem poslovanju neomejeno razpoložljivi za pokrivanje morebitnih izgub ter se v primeru stečaja ali likvidacije izplačajo za vsemi drugimi terjatvami;
  2. rezerve iz dobička;
  3. preneseni čisti poslovni izid;
  4. presežek iz prevrednotenja;
  5. druge postavke, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne postavkam iz 1. do 4. točke tega odstavka.

(2) Pri izračunu kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:

  1. lastne delnice oziroma poslovni deleži, v kolikor niso pripoznani kot odbitna postavka kapitala;
  2. neopredmetena dolgoročna sredstva;
  3. čista izguba poslovnega leta oziroma prenesena izguba preteklih let;
  4. druge postavke, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne postavkam iz 1. do 3. točke tega odstavka.
(minimalni kapital družbe za upravljanje)

(1) Kapital družbe za upravljaje vedno dosega ali presega višjo od vrednosti:

  1. 25 odstotkov stalnih stroškov družbe za upravljanje v predhodnem poslovnem letu;
  2. seštevka kapitalskih zahtev za kreditna in tržna tveganja skladno s prvim odstavkom 226. člena ZTFI-1<;/span> v zvezi s smiselno uporabo določb glede minimalnega kapitala banke na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, ki izhajajo iz opravljanja storitev gospodarjenja in pomožnih storitev.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek kapital družbe za upravljanje ne sme biti nižji od zneska osnovnega in dodatnega kapitala iz 33. člena tega zakona.

(prepoved izplačila dobička)

(1) Družba za upravljanje ne sme izplačati dobička niti v obliki vmesne dividende oziroma dividende, niti v obliki izplačila iz naslova udeležbe v dobičku uprave družbe, nadzornega sveta oziroma zaposlenih, če je kapital družbe za upravljanje manjši od minimalnega kapitala, ali če bi se kapital družbe za upravljanje zaradi izplačila dobička zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v prejšnjem členu.

(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka velja, dokler družba za upravljanje ne zagotovi ustrezne višine kapitala.

(ukrepi uprave za zagotovitev minimalnega kapitala)

(1) Če kapital družbe za upravljanje zaradi povečanih kapitalskih zahtev ali drugih vzrokov ne dosega minimalnega kapitala, določenega v 83. členu tega zakona, uprava družbe za upravljanje sprejme ukrepe za zagotovitev minimalnega kapitala, za odločanje o katerih je pristojna sama, oziroma izda predlog ukrepov, za odločanje o katerih so pristojni drugi organi družbe za upravljanje.

(2) O ukrepih oziroma predlogih ukrepov iz prejšnjega odstavka uprava družbe za upravljanje nemudoma poroča Agenciji.

(omejitev naložb družbe za upravljanje)

(1) Družba za upravljanje ne sme pridobiti poslovnega deleža oziroma drugih pravic v osebni družbi oziroma drugi pravni osebi, na podlagi katerih bi neomejeno odgovarjala za obveznosti te družbe.

(2) Družba za upravljanje je lahko sama ali skupaj z drugimi osebami, povezanimi z družbo za upravljanje, udeležena v drugi pravni osebi samo, če ta pravna oseba kot dejavnost opravlja najmanj eno od storitev upravljanja investicijskega sklada iz 99. člena tega zakona ali storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti skladno z določbami ZTFI-1, in če je organizirana kot kapitalska družba.

(3) Družba za upravljanje ne sme za svoj račun pridobiti delnic oziroma poslovnega deleža, na podlagi katerega bo dosegla ali presegla kvalificiran delež v skrbniku investicijskega sklada, ki ga upravlja.

(4) Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za članstvo v gospodarskem interesnem združenju, v katerega se združujejo družbe za upravljanje.

(akt o kapitalski ustreznosti)

Agencija predpiše:

  1. podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala družbe za upravljanje;
  2. postavke stalnih stroškov družbe za upravljanje;
  3. roke, način in podrobnejšo vsebino poročanja o kapitalski ustreznosti družbe za upravljanje.
2.3. Poslovne knjige in poslovna poročila družbe za upravljanje ter revidiranje
(poslovne knjige in letno poročilo družbe za upravljanje ter revidiranje)

(1) Če v tem oddelku in aktih iz 90. člena tega zakona niso določena posebna pravila, se za poslovne knjige in letno poročilo družbe za upravljanje ter za revidiranje uporabljajo splošna pravila, določena v Osmem poglavju I. dela ZGD-1 in v zakonu, ki ureja revidiranje.

(2) Družba za upravljanje sestavlja računovodske izkaze in konsolidirane računovodske izkaze, ki so del letnega poročila družbe za upravljanje, za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.

(3) Revizijski pregled letnega poročila družbe za upravljanje in revizorjevo poročilo poleg revidiranja in pregleda v skladu s prvim odstavkom 57. člena ZGD-1 ter vsebine revizorjevega poročila v skladu z drugim odstavkom 57. člena ZGD-1 obsega tudi revizijski pregled in poročilo glede izpolnjevanja pravil varnega in skrbnega poslovanja in izpolnjevanja pravil ravnanja.

(4) V primeru, ko družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz 5. poglavja tega zakona, revizijski pregled in poročilo iz prejšnjega odstavka obsega tudi revizijski pregled in poročilo o izpolnjevanju pravil o upravljanju tveganj v skladu z določbami ZTFI-1.

(5) Če revizijski pregled ni opravljen oziroma revizorjevo poročilo ni sestavljeno v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena oziroma z aktom iz 90. člena tega zakona, lahko Agencija od družbe za upravljanje zahteva, da se z revizijsko družbo dogovori o ustreznih popravkih in dopolnitvah poročila na podlagi dodatka k sklenjeni pogodbi, revizor pa na tej podlagi svoje poročilo ustrezno popravi oziroma dopolni.

(6) Družba za upravljanje najmanj enkrat v petih zaporednih letih zamenja revizijsko družbo, ki je revidirala njeno letno poročilo.

(7) Družba za upravljanje Agenciji predloži revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo v 15 dneh po prejemu revizorjevega poročila oziroma najpozneje v štirih mesecih po izteku koledarskega leta.

(8) Družba za upravljanje v 15 dneh po sprejemu letnega poročila, vendar najkasneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta, letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 predloži Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve zaradi javne objave v skladu s prvim odstavkom 58. člena ZGD-1.

(9) Družba za upravljanje v petih mesecih po koncu koledarskega leta na svojih javnih spletnih straneh objavi letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1. Družba za upravljanje zagotovi, da ostaneta letno poročilo in revizorjevo poročilo iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih javnih spletnih straneh najmanj pet let po njuni objavi.

  1. Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za objavo podatkov o poslovanju podružnic družb za upravljanje držav članic.
(obveznosti revizijske družbe v razmerju do Agencije)

(1) Revizijska družba, ki opravlja naloge revidiranja letnega poročila družbe za upravljanje, pred koncem revidiranja Agencijo pisno obvesti o dejstvih ali okoliščinah, ki jih je ugotovila pri izvajanju nalog revidiranja in pomenijo enega od naslednjih položajev, ki:

  1. bi lahko pomenil kršitev pravil o upravljanju investicijskih skladov in drugih pravil, določenih s tem zakonom, z ZTFI-1 oziroma drugim zakonom, ki ureja storitve upravljanja investicijskih skladov oziroma drugega finančnega premoženja, ter predpisov, izdanih na podlagi teh zakonov,
  2. lahko vpliva na sistem upravljanja družbe za upravljanje iz 68. člena tega zakona, ali
  3. lahko privede do razlogov za izdajo revizorjevega mnenja s pridržkom, odklonilnega mnenja ali zavrnitve izdelave mnenja.

(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za dejstva ali okoliščine v zvezi z družbo, ki je v razmerju tesne povezanosti z družbo za upravljanje na podlagi obvladovanja.

(3) Revizijska družba Agenciji na njeno zahtevo posreduje tudi druge podatke, ki jih Agencija potrebuje pri opravljanju nadzora nad družbo za upravljanje v skladu s tem zakonom.

(4) Posredovanje podatkov Agenciji po prvem do tretjem odstavku tega člena nima značilnosti kršitve revizorjeve obveznosti varovanja zaupnih podatkov po zakonu, ki ureja revidiranje, ali na podlagi pogodbe.

(akt o računovodskih izkazih družbe za upravljanje in revidiranju)

Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše:

  1. vrste in obliko računovodskih izkazov družb za upravljanje;
  2. podrobnejšo vsebino priloge s pojasnili k računovodskim izkazom družbe za upravljanje;
  3. analitični kontni načrt za družbe za upravljanje;
  4. podrobnejšo obliko ter najmanjši obseg in vsebino revizijskega pregleda in revizorjevega poročila.
2.4. Sprememba dejavnosti, likvidacija, prisilna poravnava in stečaj družbe za upravljanje
2.4.1. Sprememba dejavnosti in likvidacija družbe za upravljanje
(sklep skupščine o likvidaciji družbe za upravljanje)

(1) Skupščina družbe za upravljanje lahko sprejme sklep o prenehanju družbe za upravljanje in začetku likvidacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o likvidaciji) pod pogojem, da je družba za upravljanje prej opravila prenos vseh investicijskih skladov v upravljanju na drugo družbo za upravljanje v skladu s 7.9.1. pododdelkom tega zakona ali je te sklade likvidirala v skladu s 7.11. oddelkom tega zakona tako, da ob sprejetju sklepa o likvidaciji ne upravlja več nobenega investicijskega sklada.

(2) Za likvidacijo družbe za upravljanje na podlagi sklepa o likvidaciji se uporabljajo določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v tem pododdelku drugače določeno.

(3) Če ima družba za upravljanje podružnico, likvidacijski upravitelj objavi sklep o likvidaciji v obliki povzetka v dnevnem časopisu, ki izhaja na celotnem območju države članice, v kateri ima družba za upravljanje podružnico.

(4) Po sprejetju sklepa o likvidaciji lahko družba za upravljanje opravlja samo posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.

(likvidacijski upravitelj družbe za upravljanje)

(1) Za likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje je lahko imenovana le oseba, ki ima dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije člana uprave v zadevni družbi za upravljanje.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko za likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje imenovana oseba, ki nima dovoljenja Agencije za opravljanje funkcije člana uprave v zadevni družbi za upravljanje, če pred imenovanjem pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje.

(3) Za dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje. Dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje velja samo za likvidacijo tiste družbe za upravljanje, v zvezi s katero je bilo pridobljeno.

(4) Likvidacijski upravitelj je dolžan redno in na primeren način obveščati vse upnike o poteku postopka likvidacije.

(prenehanje opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov zaradi spremembe dejavnosti družbe za upravljanje)

(1) Skupščina družbe za upravljanje lahko sprejme sklep o spremembi dejavnosti družbe za upravljanje, s katerim se dejavnost družbe za upravljanje spremeni tako, da družba za upravljanje ne opravlja več storitev upravljanja investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: sklep o spremembi dejavnosti), pod pogojem, da je družba za upravljanje prej opravila prenos vseh investicijskih skladov v upravljanju na drugo družbo za upravljanje v skladu s 7.9.1. pododdelkom tega zakona ali je te sklade likvidirala v skladu s 7.11. oddelkom tega zakona tako, da ob sprejetju sklepa o spremembi dejavnosti ne upravlja več nobenega investicijskega sklada.

(2) Uprava družbe za upravljanje pisno obvesti Agencijo o spremembi dejavnosti naslednji delovni dan po sprejetju sklepa o spremembi dejavnosti.

(3) Po prejemu obvestila družbe za upravljanje iz prejšnjega odstavka Agencija izda odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje družbi za upravljanje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov prenehalo, in družbo za upravljanje izbriše iz registra družb za upravljanje.

(4) Po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje vloži predlog za vpis sklepa o spremembi dejavnosti družbe za upravljanje v sodni register in mu priloži odločbo Agencije iz prejšnjega odstavka.

(5) Če Agencija izda odločbo družbi za upravljanje iz tretjega odstavka tega člena, ki ima podružnico v drugi državi članici, še pred izdajo odločbe obvesti nadzorni organ te države članice. V obvestilu navede tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.

(6) Če zaradi zaščite interesov strank družbe za upravljanje oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz tretjega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Agencija obvesti pristojni nadzorni organ države članice takoj po izdaji te odločbe.

(prijava terjatev upnikov iz države članice)

(1) Upnik iz države članice lahko prijavi terjatev v likvidacijsko maso v slovenskem jeziku ali v uradnem jeziku države članice, kjer ima prebivališče oziroma sedež.

(2) Likvidacijski upravitelj lahko zahteva od upnika, da predloži prevod prijave terjatve v slovenski jezik.

(sprememba dejavnosti oziroma likvidacija družbe za upravljanje, ki opravlja storitve iz 5. poglavja tega zakona)

Za spremembo dejavnosti oziroma likvidacijo družbe za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve iz 5. poglavja tega zakona, se poleg določb tega zakona smiselno uporabljajo tudi določbe ZTFI-1, ki urejajo likvidacijo borznoposredniške družbe.

2.4.2. Prisilna poravnava
(prepoved prisilne poravnave)

Nad družbo za upravljanje ni dopustno začeti postopka prisilne poravnave.

2.4.3. Stečaj družbe za upravljanje
(uporaba določb za stečajni postopek)

(1) Za stečajni postopek nad družbo za upravljanje se uporabljajo določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, razen, če je s tem zakonom drugače določeno.

(2) Za stečaj družbe za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve iz 5. poglavja tega zakona, se poleg določb tega zakona smiselno uporabljajo tudi določbe ZTFI-1, ki urejajo stečaj borznoposredniške družbe.

(posebne določbe za stečajni postopek družbe za upravljanje)

(1) Upniki terjatev do družbe za upravljanje za povrnitev škode iz drugega odstavka 163. člena tega zakona imajo pravico do plačila v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, o plačilu stroškov stečajnega postopka.

(2) Sklep o začetku stečajnega postopka nad družbo za upravljanje vroči sodišče tudi Agenciji.

3. OPRAVLJANJE STORITEV UPRAVLJANJA INVESTICIJSKIH SKLADOV
3.1. Storitve in način opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov
(storitve upravljanja investicijskih skladov)

Storitve upravljanja investicijskih skladov po tem zakonu obsegajo:

  1. upravljanje premoženja investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje;
  2. administrativne storitve, povezane s poslovanjem investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje:
  • pravne storitve in vodenje poslovnih knjig ter sestavljanje poslovnih poročil,
  • odnose z vlagatelji v investicijski sklad, ki javno zbira premoženje,
  • vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti enot,
  • pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi zahtevami,
  • vodenje evidence imetnikov enot investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje in drugih evidenc,
  • delitev dobička oziroma prihodkov,
  • administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili enot investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje,
  • obračun in poravnave po pogodbah ter razpošiljanje potrdil o lastništvu enot,
  • hramba dokumentacije in
  • druge storitve, povezane s premoženjem investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje;
  1. trženje enot investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje.
(opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)

Storitve upravljanja investicijskih skladov iz prejšnjega člena lahko v Republiki Sloveniji opravljata samo:

  1. družba za upravljanje in
  1. družba za upravljanje države članice, ki v skladu s tem zakonom v Republiki Sloveniji ustanovi podružnico oziroma, ki lahko v skladu s tem zakonom v Republiki Sloveniji neposredno opravlja storitve upravljanja KNPVP.
(storitve, ki jih opravlja družba za upravljanje)

(1) Družba za upravljanje lahko opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov le za AJIS in KNPVP, ki so predmet nadzora Agencije oziroma pristojnih organov države članice.

(2) Družba za upravljanje lahko opravlja tudi storitve upravljanja drugih alternativnih investicijskih skladov, če so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.

(3) Družba za upravljanje lahko storitve upravljanja investicijskih skladov za KNPVP, če jih je po prvem odstavku tega člena upravičena opravljati v Republiki Sloveniji, opravlja tudi na območju:

  1. druge države članice (v nadaljnjem besedilu: država članica gostiteljica) preko podružnice ali neposredno, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 3.2.2. pododdelku tega zakona;
  2. tretje države, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 3.2.3. pododdelku tega zakona.

(4) Družba za upravljanje lahko opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov za AJIS, če jih je po prvem odstavku tega člena upravičena opravljati v Republiki Sloveniji, tudi na območju druge države članice oziroma tretje države, če so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.

(register dovoljenj za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)

(1) Agencija vzpostavi in redno dopolnjuje register dovoljenj za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, v katerega se vpisujejo vse družbe za upravljanje, ki jim je Agencija izdala dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, in tipi investicijskih skladov, na katere se dovoljenje za opravljanje storitev nanaša.

(2) Agencija zagotovi javno dostopnost registra iz prejšnjega odstavka.

3.2. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov s strani družbe za upravljanje
3.2.1. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov na območju Republike Slovenije
(dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)

(1) Družba za upravljanje pridobi dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov pred vpisom svoje ustanovitve v sodni register, pri čemer pisno zahtevo iz 104. člena tega zakona v imenu družbe za upravljanje vložijo njeni ustanovitelji oziroma ustanoviteljice.

(2) Družba za upravljanje pridobi dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov za enega ali več tipov investicijskih skladov.

(3) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za vpis spremembe dejavnosti v poslovni register.

(zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)

(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov poleg obveznih vsebin iz drugega odstavka tega člena vsebuje tudi navedbo tipov investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje namerava upravljati.

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov se priloži:

  1. statut oziroma družbeno pogodbo o ustanovitvi družbe za upravljanje v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki v skladu s prvim odstavkom 474. člena ZGD-1,
  2. poslovni načrt družbe za upravljanje za prva tri leta poslovanja, ki vključuje tudi:
  • opis poslov, ki jih namerava družba za upravljanje opravljati,
  • opis načina uresničevanja sistema upravljanja družbe za upravljanje iz 68. člena tega zakona,
  1. dokumentacijo, iz katere je razvidno, ali družba za upravljanje izpolnjuje oziroma bo izpolnjevala organizacijske in druge pogoje, potrebne za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, in
  1. seznam delničarjev, ki za vsakega od njih vključuje osebno ime, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma sedež in firmo pravne osebe ter podatek o številu in deležu delnic, ki jih je prevzel ob ustanovitvi družbe.

(3) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije iz 3. točke prejšnjega odstavka.

(združitev postopka odločanja o dovoljenjih)

Agencija hkrati odloči o naslednjih zahtevah za izdajo dovoljenj:

  1. zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov;
  2. zahtevah za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža iz 38. člena tega zakona;
  3. zahtevah za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje iz 56. člena tega zakona.
(odločanje o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)

(1) Agencija izda družbi za upravljanje dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, če:

  1. je statusni ustroj družbe za upravljanje v skladu z določbami 2.1. oddelka tega zakona,
  2. so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za pridobitev kvalificiranih deležev vsem kvalificiranim imetnikom,
  3. so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje vsem članom uprave te družbe za upravljanje,
  4. družba za upravljanje deluje v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja iz 2.2.1. pododdelka tega zakona,
  5. družba za upravljanje izpolnjuje pogoje glede kapitalske ustreznosti iz 2.2.5. pododdelka tega zakona.

(2) V izreku odločbe, s katero Agencija odloči o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, se navede tip KNPVP oziroma AJIS, za upravljanje katerih se dovoljenje izdaja.

(3) Za odločanje o izdaji dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov za nov tip investicijskih skladov, družbi za upravljanje, ki že ima dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov za določen tip investicijskih skladov, se smiselno uporabljajo določbe tega pododdelka.

(4) Agencija lahko o izdaji dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov družbi za upravljanje, ki na dan izdaje odločbe ne izpolnjuje vseh pogojev iz 4. točke prvega odstavka tega člena, odloči z odložnim pogojem. Družba za upravljanje mora pred iztekom roka, ki ga v odločbi o izdaji dovoljenja določi Agencija, izkazati izpolnjevanje teh pogojev.

(prenehanje dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)

(1) Dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov preneha:

  1. če družba za upravljanje ne začne poslovati v enem letu od izdaje dovoljenja,
  1. če družba za upravljanje preneha z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov za več kot šest mesecev, ali
  1. z izdajo sklepa pristojnega sodišča o začetku stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad družbo za upravljanje.

(2) Če družba za upravljanje preneha z opravljanjem storitev upravljanja samo določenega tipa investicijskih skladov za več kot šest mesecev, dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov preneha veljati samo v delu, ki se nanaša na upravljanje teh tipov investicijskih skladov.

(3) Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.

(dovoljenje za združitev oziroma delitev)

(1) Če je družba za upravljanje udeležena pri združitvi ali delitvi družb, mora pridobiti dovoljenje Agencije za združitev oziroma delitev.

(2) Za odločanje o dovoljenju za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo 103. do 107. člen tega zakona.

(3) Če zaradi izvedbe združitve oziroma delitve nastane nova družba, ki bo opravljala storitve upravljanja investicijskih skladov, nova družba pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

(4) Kadar je v primeru oddelitve družba za upravljanje prenosna družba, Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za delitev tudi, če družba za upravljanje zaradi oddelitve ne bi več dosegla kapitalske ustreznosti.

(5) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druga statusna preoblikovanja, pri katerih je udeležena družba za upravljanje.

(6) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki se priloži zahtevi za izdajo dovoljenja za statusna preoblikovanja družb za upravljanje v skladu s tem členom.

3.2.2. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici
(splošni določbi)

(1) Družba za upravljanje lahko eno ali več storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi v državi članici gostiteljici prek podružnice ali neposredno pod pogoji, določenimi v tem pododdelku.

(2) Družba za upravljanje lahko v okviru opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici te storitve, vključno z oblikovanjem oziroma ustanovitvijo, opravlja samo v zvezi z KNPVP, in sicer KNPVP takšnega tipa, ki ga lahko ustanavlja in upravlja v Republiki Sloveniji.

(obvestilo o nameri ustanovitve podružnice družbe za upravljanje v državi članici gostiteljici)

(1) Družba za upravljanje, ki namerava ustanoviti podružnico v državi članici gostiteljici, o tem obvesti Agencijo in navede državo članico, v kateri namerava ustanoviti podružnico.

(2) Obvestilu o nameri ustanovitve podružnice družba za upravljanje priloži:

  1. poslovni načrt, ki med drugim obsega vrste in obseg poslov, ki jih namerava opravljati prek podružnice in organizacijski ustroj podružnice;
  2. naslov v državi članici gostiteljici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici;
  1. podatke o osebah, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice, in
  1. opis postopkov reševanja pritožb vlagateljev v skladu s 70. členom tega zakona.

(3) Šteje se, da obvestilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje zahtevo, da Agencija obvestilo s prilogami posreduje nadzornemu organu države članice gostiteljice.

(4) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je potrebno priložiti obvestilu o nameri ustanovitve podružnice iz drugega odstavka tega člena.

(posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice gostiteljice)

(1) Agencija v dveh mesecih od prejema obvestila družbe za upravljanje iz prvega odstavka prejšnjega člena to obvestilo s prilogami iz drugega odstavka prejšnjega člena posreduje nadzornemu organu države članice gostiteljice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.

(2) Hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka Agencija nadzornemu organu države članice gostiteljice predloži tudi:

  1. izjavo, da ima družba za upravljanje dovoljenje v skladu s tem zakonom oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES;
  2. dokument z navedbo dovoljenj;
  3. dokument z navedbo morebitnih omejitev v zvezi s tipom KNPVP, ki jih družba za upravljanje lahko upravlja.

(3) Agencija zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice gostiteljice, če ob upoštevanju obsega in vrste poslov, ki jih namerava družba za upravljanje opravljati prek podružnice, obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja družbe za upravljanje.

(4) Če Agencija v roku iz prvega odstavka tega člena ne obvesti družbe za upravljanje o posredovanju obvestila nadzornemu organu države članice gostiteljice, oziroma ji ne vroči odločbe o zavrnitvi zahteve za posredovanje tega obvestila, ima družba za upravljanje pravico do pritožbe, kot da bi bila njena zahteva za posredovanje tega obvestila nadzornemu organu države članice gostiteljice zavrnjena.

(začetek poslovanja podružnice v državi članici gostiteljici)

Družba za upravljanje lahko začne opravljati posle prek podružnice:

  1. z dnem, ko prejme obvestilo nadzornega organa države članice gostiteljice, ali
  1. z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je nadzorni organ države članice gostiteljice prejel obvestilo Agencije v skladu s prejšnjim členom, če do izteka tega roka ne prejme obvestila nadzornega organa države članice gostiteljice iz prejšnje točke.
(obvestilo o spremembah glede podružnice v državi članici gostiteljici)

(1) Če namerava družba za upravljanje spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 110. člena tega zakona, o tem obvesti Agencijo in nadzorni organ države članice gostiteljice najmanj en mesec pred izvršitvijo take spremembe.

(2) Če se pojavi utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja družbe za upravljanje, Agencija obvesti o tem nadzorni organ države članice gostiteljice.

(3) Če se spremenijo podatki iz drugega odstavka 111. člena tega zakona, Agencija obvesti o tem nadzorni organ države članice gostiteljice.

(4) Za spremembo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 110. do 112. člen tega zakona, pri čemer je rok iz prvega odstavka 111. člena tega zakona in rok iz 2. točke prejšnjega člena en mesec.

(neposredno opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici)

(1) Družba za upravljanje, ki namerava začeti neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici, o tem obvesti Agencijo in navede državo članico, v kateri namerava začeti neposredno opravljati te storitve.

(2) Obvestilu o neposrednem opravljanju storitev upravljanja investicijskih skladov iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje priloži:

  1. poslovni načrt, ki med drugim obsega vrste in obseg storitev in poslov, ki jih namerava družba za upravljanje neposredno opravljati,
  1. opis upravljanja tveganj družbe za upravljanje, in
  1. opis postopkov reševanja pritožb vlagateljev v skladu s 70. členom tega zakona.

(3) Agencija v enem mesecu po prejemu obvestila družbe za upravljanje iz prvega odstavka tega člena to obvestilo s prilogami iz prejšnjega odstavka posreduje nadzornemu organu države članice gostiteljice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.

(4) Hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka Agencija nadzornemu organu države članice gostiteljice predloži:

  1. izjavo, da ima družba za upravljanje dovoljenje v skladu s tem zakonom oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES,
  2. dokument z navedbo dovoljenj,
  3. dokument z navedbo morebitnih omejitev v zvezi s tipom KNPVP, ki jih družba za upravljanje lahko upravlja.

(5) Družba za upravljanje lahko začne neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici z dnem, ko prejme obvestilo Agencije iz tretjega odstavka tega člena.

(obvestilo o spremembah pomembnih dejstev oziroma okoliščin)

(1) Če namerava družba za upravljanje spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka prejšnjega člena, o tem pisno obvesti Agencijo in nadzorni organ države članice gostiteljice pred izvršitvijo take spremembe.

(2) V kolikor se spremeni vsebina izjave oziroma dokumentov iz četrtega odstavka prejšnjega člena, obvesti o tem Agencija nadzorni organ države članice.

(uporaba pravil ravnanja v državi članici gostiteljici)

(1) Družba za upravljanje pri opravljanju storitev prek podružnice ravna v skladu s pravili ravnanja, ki veljajo v državi članici gostiteljici.

(2) Družba za upravljanje, ki neposredno opravlja storitve v državi članici gostiteljici, pri opravljanju storitev ravna v skladu z določbami 2.2.2. pododdelka tega zakona.

(3) Za KNPVP, ki ga družba za upravljanje ustanovi v drugi državi članici, se ne uporabljajo določbe tega zakona, navedene v drugem odstavku 121. člena tega zakona.

3.2.3. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v tretji državi
(splošne določbe)

(1) Družba za upravljanje lahko v okviru opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov v tretji državi opravlja samo storitev trženja enot odprtih investicijskih skladov, in sicer pod pogoji, določenimi v 4.3. oddelku tega zakona.

(2) Družba za upravljanje lahko storitev iz prejšnjega odstavka opravlja preko podružnice ali neposredno.

(3) Za dovoljenje za ustanovitev podružnice družbe za upravljanje v tretji državi se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek 110. člena, tretji odstavek 111. člena in 113. člen tega zakona.

(4) Agencija lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tretji državi, če je ob upoštevanju predpisov države, v kateri namerava družba za upravljanje ustanoviti podružnico, oziroma ob upoštevanju prakse pri izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom.

3.3. Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji s strani družbe za upravljanje države članice
(splošni določbi)

(1) Če ima družba za upravljanje države članice dovoljenje za upravljanje KNPVP v matični državi članici, lahko storitve upravljanja investicijskih skladov v zvezi s KNPVP opravlja tudi v Republiki Sloveniji prek podružnice ali neposredno pod pogoji, določenimi v tem oddelku.

(2) Družba za upravljanje države članice lahko v okviru opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja samo vzajemne sklade in krovne sklade, in sicer takih tipov, ki jih dopušča dovoljenje nadzornega organa družbe za upravljanje države članice.

(opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov prek podružnice)

(1) Družba za upravljanje države članice lahko ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji in začne opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov prek te podružnice, ko Agencija družbo za upravljanje države članice obvesti o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev podružnice oziroma z iztekom dveh mesecev od dneva, ko Agencija od nadzornega organa družbe za upravljanje države članice prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega in drugega odstavka 110. člena in iz drugega odstavka 111. člena tega zakona.

(2) Če namerava družba za upravljanje države članice v zvezi s svojo podružnico v Republiki Sloveniji spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 110. člena tega zakona, o tem pisno obvesti Agencijo en mesec pred uvedbo spremembe.

(neposredno opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov)

(1) Družba za upravljanje države članice lahko začne neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, ko Agencija od nadzornega organa družbe za upravljanje države članice prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega, drugega in četrtega odstavka 114. člena tega zakona.

(2) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji neposredno opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, pred vsako spremembo dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 114. člena tega zakona o tem obvesti Agencijo.

(uporaba določb tega zakona za družbo za upravljanje države članice)

(1) Družba za upravljanje države članice, ki izvaja storitve v Republiki Sloveniji prek podružnice, pri opravljanju storitev ravna v skladu z določbami 2.2.2. pododdelka tega zakona, družba za upravljanje države članice, ki izvaja storitve v Republiki Sloveniji neposredno, pa skladno s pravili ravnanja, ki veljajo v matični državi članici družbe za upravljanje države članice.

(2) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja vzajemni sklad, upošteva določbe tega zakona oziroma predpisov, izdanih na njegovi podlagi, oziroma drugih predpisov, ki se uporabljajo za oblikovanje in poslovanje vzajemnih skladov v Republiki Sloveniji, in sicer določbe glede:

  1. oblikovanja vzajemnega sklada in izdaje dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada (7.8. oddelek tega zakona),
  2. prodaje in odkupa investicijskih kuponov vzajemnega sklada (7.3.2. pododdelek tega zakona),
  3. naložb vzajemnega sklada vključno z upravljanjem tveganj iz naslova naložb vzajemnega sklada (7.4. oddelek in 187. člen tega zakona),
  4. zadolževanja, posoje vrednostnih papirjev in nekritih prodaj (188., 189. in 190. člen tega zakona),
  5. vrednotenja premoženja vzajemnega sklada (6.7.4. pododdelek tega zakona),
  6. računovodenja in računovodskih izkazov vzajemnega sklada (6.7.4. pododdelek tega zakona),
  7. izračuna čiste vrednoti sredstev, vrednosti enote premoženja in povračil vlagateljem iz naslova napak pri izračunu (224. člen tega zakona),
  8. razdelitve prihodkov oziroma dobička vzajemnega sklada (7.6. oddelek tega zakona),
  9. sprotnega obveščanja javnosti in Agencije o poslovanju vzajemnega sklada (6.7.6. pododdelek tega zakona),
  10. periodičnih poročil o poslovanju vzajemnega sklada, prospekta, pravil upravljanja in dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje (6.7.2., 6.7.3. in 6.7.4. pododdelek ter 7.7. oddelek tega zakona),
  11. trženja investicijskih kuponov vzajemnega sklada (4.1. oddelek tega zakona),
  12. odnosov z imetniki investicijskih kuponov vzajemnega sklada (6.7. oddelek tega zakona),
  13. združitev vzajemnih skladov (7.10. oddelek tega zakona),
  14. likvidacije vzajemnih skladov (7.11. oddelek tega zakona),
  15. vodenja evidence imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada (226. člen tega zakona),
  16. nadomestil za nadzor in drugih postavk tarife Agencije (11.3. oddelek tega zakona) in
  17. pravic imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada (227. člen tega zakona).

(3) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja vzajemni sklad, v celoti upošteva določbe pravil upravljanja in prospekta vzajemnega sklada.

(4) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja vzajemni sklad, vzpostavi ustrezen organizacijski ustroj in postopke ter sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje spoštovanja določb iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

3.4. Prenos opravljanja posamezne storitve oziroma posla upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo
(prenos opravljanja posamezne storitve oziroma posla upravljanja posameznih investicijskih skladov na drugo osebo)

(1) Družba za upravljanje oziroma družba za upravljanje države članice (v nadaljnjem besedilu: pooblastitelj), ki v skladu s 100. členom tega zakona opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, lahko pisno pooblasti drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), da v njenem imenu in za njen račun opravlja posamezne storitve oziroma posle, ki v skladu z 99. členom tega zakona spadajo pod storitve upravljanja investicijskih skladov(v nadaljnjem besedilu: pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov).

(2) S prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo ni mogoče niti omejiti niti izključiti odškodninske odgovornosti družbe za upravljanje in skrbnika za opravljanje navedenih storitev.

(3) Pooblastitelj ne sme prenesti storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na pooblaščence v takem obsegu, da bi se njegova vloga zmanjšala na vlogo »poštnega nabiralnika«.

(4) Določbe tega oddelka se smiselno uporabljajo tudi za prenos opravljanja storitev oziroma poslov iz prvega odstavka 150. člena tega zakona, pri čemer se pri prenosu opravljanja storitve oziroma posla, za katerega ZTFI-1 zahteva posebne pogoje, upoštevajo tudi določbe ZTFI-1 v zvezi s temi pogoji.

(prenos pooblastila na tretjo osebo)

(1) Pooblaščenec lahko za opravljanje storitev trženja enot investicijskih skladov na podlagi predhodnega pisnega soglasja pooblastitelja prenese pooblastilo na tretjo osebo. Nadaljnji prenos pooblastila ni dovoljen.

(2) Določbe tega oddelka veljajo tudi v primeru prenosa pooblastila na tretjo osebo.

(pogoji za prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov)

(1) Pooblastitelj lahko podeli pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. pooblastitelj s podelitvijo pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov pooblaščencu poveča učinkovitost poslovanja in opravljanja posameznih poslov in to učinkovitost lahko v vsakem trenutku utemelji Agenciji,
  2. se ne zmanjša učinkovitost in možnost nadzora Agencije nad pooblastiteljem,
  3. pooblastitelj lahko, kljub podelitvi pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov na pooblaščenca, deluje in upravlja investicijske sklade, za opravljanje katerih je podelil to pooblastilo, v najboljšem interesu vlagateljev v te investicijske sklade,
  4. ima pooblastitelj v vsakem trenutku pregled nad izvajanjem posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, ki so bile s pooblastilom za opravljanje storitev oziroma poslov prenesene na pooblaščenca,
  5. lahko pooblastitelj, v skladu s podeljenim pooblastilom za opravljanje storitev oziroma poslov, v vsakem trenutku poda pooblaščencu nadaljnja navodila glede opravljanja prenesenih storitev oziroma poslov,
  6. lahko pooblastitelj v vsakem trenutku, če to zahteva interes vlagateljev, prekliče dano pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov, pri čemer preklic pooblastila začne veljati takoj,
  7. ima pooblaščenec dovolj strokovnega znanja in izkušenj ter izpolnjuje organizacijske in druge pogoje, da lahko učinkovito izvršuje dolžnosti iz pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov,
  8. se s podelitvijo pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov ne zmanjša učinkovitost in možnost opravljanja skrbniških storitev oziroma nalog skrbnika za posamezen investicijski sklad,
  9. lahko skrbnik, ne glede na dano pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov, v vsakem trenutku pridobi vse podatke in dokumentacijo od pooblastitelja, potrebne za nemoteno opravljanje skrbniških storitev,
  1. ima skrbnik, ne glede na podeljeno pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov, vedno pregled nad poslovanjem investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve in
  1. prospekt investicijskega sklada vsebuje seznam storitev upravljanja investicijskega sklada, ki jih pooblastitelj, na podlagi pooblastila, prenese v upravljanje pooblaščencu.

(2) Če pooblastitelj s pooblastilom prenese storitev upravljanja premoženja investicijskega sklada, morajo biti izpolnjene zahteve iz prejšnjega odstavka, pooblaščenec pa je lahko le oseba:

  1. ki je pod nadzorom Agencije oziroma pristojnega organa države članice ali pristojnega organa tretje države, in ki je pridobila dovoljenje tega organa za opravljanje storitev upravljanja premoženja za račun svojih strank,
  2. pri nadzoru katere je zagotovljeno sodelovanje in izmenjava informacij med Agencijo in organom, pristojnim za nadzor pooblaščenca, če za nadzor pooblaščenca ni pristojna Agencija,
  3. ki ne opravlja skrbniških storitev za investicijski sklad, za upravljanje katerega je bilo podeljeno pooblastilo in
  4. katere interesi niso v nasprotju z interesi pooblastitelja oziroma z interesi vlagateljev v investicijske sklade.

(3) Če pooblastitelj s pooblastilom prenese storitev upravljanja premoženja investicijskega sklada, mora pooblaščenec upoštevati naložbeno politiko investicijskega sklada.

(4) Agencija podrobneje določi okoliščine, kdaj se šteje, da se je vloga pooblastitelja zmanjšala na vlogo »poštnega nabiralnika« in podrobnejše pogoje, ki jih mora pooblastitelj upoštevati pri prenosu opravljanja posameznih storitev in poslov po tem členu.

(pogodba o prenosu posameznih storitev oziroma poslov upravljanja)

(1) Pooblastitelj in pooblaščenec skleneta pisno pogodbo, s katero pooblastitelj podeli pooblastilo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov pooblaščencu, in s katero pogodbeni stranki podrobneje opredelita medsebojne obveznosti, odgovornosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: pogodba o prenosu).

(2) Če pogodba o prenosu ureja prenos opravljanja storitev oziroma poslov upravljanja premoženja investicijskih skladov, stopi v veljavo šele, ko da k njej pisno soglasje skrbnik.

(3) Skrbnik ne da soglasja k pogodbi o prenosu, če oceni, da niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena.

(4) Če pogoji iz prejšnjega člena kadarkoli niso izpolnjeni, skrbnik pisno zahteva od pooblastitelja, da prekine pogodbo o prenosu. V takšnem primeru pooblaščenec ni upravičen do nadomestila zaradi odstopa od pogodbe o prenosu.

(dopustnost zbiranja osebnih podatkov)

Če se s pogodbo o prenosu iz prejšnjega člena na pooblaščenca prenese pooblastilo za opravljanje storitve vodenja evidenc imetnikov enot investicijskega sklada, lahko pooblaščenec zbira podatke iz tretjega odstavka 226. člena tega zakona neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

(obveščanje Agencije)

Pooblastitelj o prenosu storitve in o vseh spremembah pogodbe o prenosu obvesti Agencijo na način, z vsebino in v rokih, ki jih z aktom določi Agencija.

(obveščanje nadzornih organov držav članic)

Agencija takoj po prejemu obvestila iz prejšnjega člena obvesti nadzorni organ KNPVP države članice, če družba za upravljanje, ki upravlja ta KNPVP, kot pooblastitelj, prenese opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja tega KNPVP na drugo osebo.

4. TRŽENJE ENOT ODPRTIH INVESTICIJSKIH SKLADOV
4.1. Trženje enot odprtih investicijskih skladov v Republiki Sloveniji
(splošne določbe)

(1) Ta oddelek ureja trženje enot odprtih investicijskih skladov neprofesionalnim vlagateljem v Republiki Sloveniji.

(2) Za trženje zaprtih investicijskih skladov neprofesionalnim vlagateljem v Republiki Sloveniji se uporabljajo določbe ZTFI-1, o prvi in nadaljnji prodaji vrednostnih papirjev javnosti.

(3) Enote investicijskih skladov se lahko neprofesionalnim vlagateljem v Republiki Sloveniji tržijo le na podlagi tega zakona in predpisov, sprejetih na njihovi podlagi, ki se nanašajo na trženje enot investicijskih skladov, ter zakonov, ki se nanašajo na varstvo vlagateljev in preprečevanje pranja denarja, ki so veljavni v Republiki Sloveniji.

(4) Enote posameznega investicijskega sklada so lahko predmet oglaševanja v Republiki Sloveniji le, če se v Republiki Sloveniji lahko izvaja tudi prodaja enot tega investicijskega sklada.

(5) Agencija na svoji spletni strani v slovenskem jeziku in prevodu v angleški jezik na pregleden in razumljiv način objavi zakonodajne in administrativne določbe, ki urejajo trženje enot KNPVP v Republiki Sloveniji, oblikovanih v drugih državah članicah, in jih Direktiva 2009/65/ES neposredno ne ureja, ter pogoje, ki urejajo trženje enot alternativnih investicijskih skladov, ustanovljenih v drugih državah članicah, neprofesionalnim vlagateljem v Republiki Sloveniji.

(oglaševanje investicijskega sklada)

(1) Vsako tržno sporočilo, ki je z uporabo tiskanih in elektronskih medijev naslovljeno na vlagatelje in potencialne vlagatelje v investicijske sklade, katerega namen je prispevati k pridobivanju novih vplačil v investicijske sklade (v nadaljnjem besedilu: oglas) mora biti jasno prepoznavno kot tako.

(2) Vsebina oglasa mora biti jasna, nedvoumna in ne sme biti zavajajoča.

(3) Vsebina oglasa ne sme biti v nasprotju z vsebino prospekta in dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje.

(4) Oglas mora vsebovati navedbo, kje, kako in v katerem jeziku sta vlagateljem na voljo prospekt in dokument s ključnimi podatki za vlagatelje.

(dovoljenje za trženje enot investicijskih skladov)

(1) Fizična oseba, ki v imenu in za račun družbe za upravljanje iz 100. člena tega zakona ali za račun osebe, ki jo pooblasti družba za upravljanje, izvaja trženje enot investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, mora imeti ustrezno dovoljenje Agencije.

(2) Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka šteje dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika iz ZTFI-1, in sicer najmanj za opravljanje poslov izvrševanja naročil strank in investicijskega svetovanja ter dovoljenje za trženje enot investicijskih skladov po tem zakonu.

(3) Za pridobitev dovoljenja za trženje enot investicijskih skladov iz prejšnjega odstavka mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:

  1. je uspešno opravil preizkus strokovnega znanja, potrebnega za trženje enot investicijskih skladov;
  2. ima najmanj eno leto primerljivih delovnih izkušenj;
  3. obvlada slovenski jezik;
  4. ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje oziroma zoper gospodarstvo na kazen zapora več kot tri mesece;

5. ima najmanj srednješolsko izobrazbo na 5. ravni SOK oziroma 4. ravni EOK, kot ju opredeljuje zakon, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij.

(4) Agencija lahko za izvajanje preizkusov znanja iz 1. točke tretjega odstavka tega člena pooblasti združenje družb za upravljanje iz 511. člena tega zakona, ki v imenu in za račun Agencije izvaja preizkuse znanja.

(akti o trženju enot investicijskih skladov)

Agencija z aktom podrobneje določi:

  1. način in pogoje za trženje enot odprtih investicijskih skladov po tem zakonu v Republiki Sloveniji;
  2. program in način opravljanja preizkusa znanj iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena.
(oblike investicijskih skladov, ki se lahko tržijo neprofesionalnim vlagateljem v Republiki Sloveniji)

V Republiki Sloveniji je dovoljeno neprofesionalnim vlagateljem tržiti samo enote:

  1. investicijskih skladov, oblikovanih na podlagi tega zakona, če so izpolnjeni pogoji iz 4.1.1. pododdelka tega zakona;
  2. KNPVP držav članic, če so izpolnjeni pogoji iz 4.1.2. pododdelka tega zakona;
  3. zaprtih alternativnih investicijskih skladov držav članic z naložbenimi politikami, ki jih za zaprte AJIS dovoljuje 10. poglavje tega zakona, če so izpolnjeni pogoji iz 4.1.3. pododdelka tega zakona;
  4. odprtih alternativnih investicijskih skladov držav članic z naložbenimi politikami, ki jih za odprte AJIS dovoljuje 10. poglavje tega zakona, če so izpolnjeni pogoji iz 4.1.3. pododdelka tega zakona.
4.1.1. Trženje enot investicijskih skladov, oblikovanih na podlagi tega zakona v Republiki Sloveniji
(trženje enot vzajemnih skladov)

Enote vzajemnega sklada lahko v Republiki Sloveniji trži samo:

  1. družba za upravljanje, ki ima dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada;
  2. družba za upravljanje države članice, ki ima dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada na podlagi tega zakona.
(trženje enot AJIS, oblikovanih na podlagi tega zakona)

(1) Enote AJIS, oblikovanih na podlagi tega zakona, lahko v Republiki Sloveniji trži samo:

  1. družba za upravljanje, ki ima dovoljenje Agencije za upravljanje investicijskih skladov takega tipa na podlagi tega zakona;
  2. upravljavec alternativnega investicijskega sklada iz tretjega odstavka 359. člena tega zakona.

(2) Pred začetkom trženja AJIS upravljavec iz 2. točke prejšnjega odstavka opravi postopek priglasitve trženja na podlagi zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.

4.1.2. Trženje enot KNPVP, oblikovanih v drugih državah članicah v Republiki Sloveniji
(osebe, ki lahko trženje izvajajo)

(1) Enote KNPVP, oblikovanega v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: KNPVP države članice), lahko v Republiki Sloveniji skladno s tem pododdelkom, trži samo družba za upravljanje države članice, ki ima dovoljenje za upravljanje KNPVP države članice.

(2) Določbe tega pododdelka, ki veljajo za družbo za upravljanje države članice, se uporabljajo tudi za družbo za upravljanje, ki ima dovoljenje za upravljanje KNPVP države članice.

(pogoji za trženje)

Družba za upravljanje države članice za trženje enot KNPVP države članice v Republiki Sloveniji zagotovi, da so v Republiki Sloveniji na voljo vse zmogljivosti, potrebne za nemoteno:

  1. zagotavljanje plačil imetnikom enot KNPVP,
  2. izvajanje prodaje in ponovnega nakupa oziroma odkupa enot KNPVP,
  1. zagotavljanje objave dokumentacije in informacij v zvezi z KNPVP in posredovanje dokumentov in informacij vlagateljem, ki so opravili vplačilo v Republiki Sloveniji in
  1. reševanje pritožb vlagateljev v skladu s 70. členom tega zakona.
(priglasitev trženja enot KNPVP države članice)

(1) Družba za upravljanje države članice lahko prične tržiti enote KNPVP države članice v Republiki Sloveniji z dnem, ko pristojni nadzorni organ države članice družbi za upravljanje države članice sporoči, da je Agenciji posredoval priglasitveni dokument iz 4. člena Uredbe 584/2010/EU.

(2) Priglasitveni dokument vsebuje uradno obvestilo družbe za upravljanje države članice o nameri pričetka trženja enot KNPVP države članice v Republiki Sloveniji, ki obsega podatke iz Priloge I Uredbe 584/2010/EU in za vsak KNPVP države članice, katerega enote namerava tržiti v Republiki Sloveniji, naslednje priloge:

  1. veljavni prospekt,
  2. veljavna pravila upravljanja oziroma statut,
  3. zadnje letno poročilo in morebitno poznejše polletno poročilo,
  1. dokument s ključnimi podatki za vlagatelje in
  1. potrdilo nadzornega organa države članice iz Priloge II Uredbe Komisije (EU) št. 584/2010.
(obveščanje o spremembah priglasitvenega dokumenta)

(1) Družba za upravljanje države članice, ki trži enote KNPVP države članice v Republiki Sloveniji, Agencijo sproti obvešča o vseh spremembah dokumentov iz 1. do 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena ter v obvestilu navede, kje lahko Agencija dobi te dokumente po elektronski poti.

(2) Če namerava družba za upravljanje države članice spremeniti veljavno ureditev trženja v Republiki Sloveniji oziroma veljaven nabor razredov enot KNPVP države članice, ki so predmet trženja v Republiki Sloveniji, pred uvedbo teh sprememb o nameravani spremembi obvesti Agencijo.

(neposredno trženje enot KNPVP države članice)

Za družbo za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji ne bo izvajala nobenih drugih storitev in poslov upravljanja investicijskih skladov, razen storitve neposrednega trženja enot KNPVP, se ne uporablja 3.3. oddelek tega zakona.

4.1.3. Trženje enot alternativnih investicijskih skladov, oblikovanih v drugih državah članicah, neprofesionalnim vlagateljem v Republiki Sloveniji
(trženje enot alternativnega investicijskega sklada, oblikovanega v drugi državi članici, neprofesionalnim vlagateljem)

(1) Enote alternativnega investicijskega sklada, oblikovanega v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: AIS države članice), lahko v Republiki Sloveniji neprofesionalnim vlagateljem skladno s tem pododdelkom trži samo upravljavec alternativnega investicijskega sklada iz tretjega odstavka 359. člena tega zakona.

(2) Upravljavec iz prejšnjega odstavka lahko v Republiki Sloveniji neprofesionalnim vlagateljem trži le enote AIS države članice, če ima dovoljenje pristojnega nadzornega organa države članice oziroma je pod nadzorom pristojnega nadzornega organa države članice.

(3) Upravljavec iz prvega odstavka tega člena lahko trži enote AIS države članice neprofesionalnim vlagateljem v Republiki Sloveniji tudi, če ga ne trži neprofesionalnim vlagateljem v matični državi članici ter ni omejitev v zvezi s tem v njegovih pravilih upravljanja oziroma statutu.

(4) Upravljavec iz prvega odstavka tega člena pri trženju enot AIS države članice v Republiki Sloveniji neprofesionalnim vlagateljem, upošteva tudi omejitve v zvezi z najmanjšim prvim vplačilom iz petega odstavka 361. člena tega zakona.

(5) Upravljavec iz prvega odstavka tega člena za trženje enot AIS države članice v Republiki Sloveniji zagotovi:

  1. zmogljivosti, potrebne za nemoteno reševanje pritožb vlagateljev v skladu s 70. členom tega zakona in
  2. objavo dokumentacije in informacij v zvezi z AIS države članice in posredovanje dokumentov in informacij vlagateljem, ki so opravili vplačilo v Republiki Sloveniji.

(6) Pred začetkom trženja AIS države članice upravljavec iz prvega odstavka tega člena opravi ustrezen postopek priglasitve na podlagi zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.

(7) Agencija z odločbo prepove trženje enot AIS države članice neprofesionalnim vlagateljem, če upravljavec iz prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje pogojev iz tega člena in drugih predpisov iz tretjega odstavka 129. člena tega zakona.

(dodatni pogoji za trženje enot odprtega AIS države članice)

Upravljavec iz prvega odstavka prejšnjega člena za trženje enot odprtega AIS države članice v Republiki Sloveniji zagotovi, da so v Republiki Sloveniji na voljo vse zmogljivosti, potrebne za nemoteno zagotavljanje plačil imetnikom enot AIS države članice ter izvajanje prodaje in ponovnega nakupa oziroma odkupa enot AIS države članice.

4.2. Trženje enot vzajemnih skladov v drugi državi članici
(trženje enot vzajemnih skladov v državi članici gostiteljici)

(1) Enote vzajemnega sklada lahko v državi članici gostiteljici trži samo družba za upravljanje, ki ima dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada.

(2) Določbe tega oddelka, ki veljajo za družbo za upravljanje, se smiselno uporabljajo tudi za družbo za upravljanje države članice, ki ima dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada.

(3) Za družbo za upravljanje, ki v državi članici gostiteljici ne bo izvajala nobenih drugih storitev in poslov upravljanja investicijskih skladov, razen storitve neposrednega trženja enot vzajemnih skladov, se ne uporablja 3.2.2. pododdelek tega zakona.

(uradno obvestilo o nameri pričetka trženja enot vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici)

(1) Družba za upravljanje, ki namerava tržiti enote vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici, pred začetkom trženja Agenciji posreduje izpolnjeno uradno obvestilo o nameri pričetka trženja iz Priloge I Uredbe 584/2010/EU.

(2) Družba za upravljanje uradnemu obvestilu o nameri pričetka trženja iz prejšnjega odstavka za vsak vzajemni sklad, katerega enote namerava tržiti v državi članici gostiteljici, priloži naslednje priloge:

  1. veljaven prospekt z vključenimi pravili upravljanja;
  2. zadnje letno poročilo in morebitno poznejše polletno poročilo;
  3. dokument s ključnimi podatki za vlagatelje.

(3) Agencija preveri, ali je uradno obvestilo o nameri pričetka trženja iz prvega odstavka tega člena popolno in ali vsebuje vse potrebne priloge iz prejšnjega odstavka.

(posredovanje priglasitvenega dokumenta nadzornemu organu države članice gostiteljice)

(1) Agencija v desetih delovnih dneh po prejemu popolnega uradnega obvestila o nameri pričetka trženja iz prejšnjega člena uradno obvestilo skupaj z vsemi prilogami (v nadaljnjem besedilu: priglasitveni dokument) posreduje nadzornemu organu države članice gostiteljice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.

(2) Agencija k dokumentaciji iz prejšnjega odstavka priloži tudi izpolnjeno potrdilo iz Priloge II Uredbe 584/2010/EU.

(jezik priglasitvenega dokumenta)

(1) Družba za upravljanje uradno obvestilo o nameri pričetka trženja iz prvega odstavka 144. člena tega zakona izdela v:

  1. angleškem jeziku ali
  1. slovenskem jeziku in uradnem jeziku države članice gostiteljice, če se Agencija in nadzorni organ države članice gostiteljice predhodno tako dogovorita.

(2) Družba za upravljanje dokumente iz 1. in 2. točke drugega odstavka 144. člena tega zakona in vse njihove spremembe, za namene trženja v državi članici gostiteljici prevede v:

  1. angleški jezik ali
  2. uradni jezik države članice gostiteljice ali enega od uradnih jezikov države članice gostiteljice ali
  3. jezik, ki ga odobri pristojni nadzorni organ države članice gostiteljice.

(3) Družba za upravljanje dokument in vse njegove spremembe iz 3. točke drugega odstavka 144. člena tega zakona prevede v:

  1. uradni jezik države gostiteljice ali enega od uradnih jezikov države članice gostiteljice ali
  2. jezik, ki ga odobri pristojni nadzorni organ države članice gostiteljice.

(4) Agencija potrdilo iz drugega odstavka prejšnjega člena izdela v:

  1. angleškem jeziku ali
  2. uradnem jeziku države članice gostiteljice, če se Agencija in nadzorni organ države članice gostiteljice predhodno tako dogovorita.

(5) Za verodostojnost in natančnost prevodov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena odgovarja družba za upravljanje.

(začetek trženja enot vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici)

Družba za upravljanje lahko začne tržiti enote vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici z dnem, ko prejme obvestilo Agencije o posredovanju priglasitvenega dokumenta pristojnemu nadzornemu organu države članice gostiteljice.

(obveščanje o spremembah priglasitvenega dokumenta)

(1) Družba za upravljanje, ki trži enote vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici, nadzornemu organu države članice gostiteljice omogoči elektronski dostop do prevodov veljavnih dokumentov o vzajemnem skladu iz drugega odstavka 144. člena tega zakona ter nadzorni organ države članice gostiteljice sproti obveščati o vseh spremembah teh dokumentov.

(2) Če namerava družba za upravljanje spremeniti veljavno ureditev trženja enot vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici oziroma veljaven nabor razredov enot vzajemnih skladov, ki so predmet trženja v državi članici gostiteljici, pred uvedbo teh sprememb o nameravani spremembi obvesti Agencijo in nadzorni organ države gostiteljice.

4.3. Trženje enot odprtih investicijskih skladov v tretji državi
(obvestilo o nameri za začetek trženja enot odprtega investicijskega sklada v tretji državi)

(1) Družba za upravljanje, ki namerava tržiti enote odprtega investicijskega sklada v tretji državi, pred začetkom trženja o tem obvesti Agencijo in v obvestilu navede:

  1. državo, v kateri namerava trženje izvajati;
  2. program načrtovanih aktivnosti, ki jih namerava izvajati v tej državi;
  3. natančen opis poteka trženja in vzpostavljenih zmogljivosti za njegovo izvajanje;
  4. natančen opis razkrivanja dokumentacije in informacij v tej državi ter vzpostavljenih zmogljivosti za njegovo izvajanje;
  5. natančen opis poslovnih razmerij, ki jih je vzpostavila v zvezi s trženjem enot v tej državi;
  6. seznam odprtih investicijskih skladov, ki jih namerava tržiti v tej državi.

(2) Agencija lahko družbi za upravljanje prepove trženje enot odprtih investicijskih skladov v tretji državi, če obstaja utemeljen dvom o ustreznosti poteka trženja in razkrivanja informacij vlagateljem, vzpostavljenih zmogljivostih za njegovo izvajanje in poslovnih razmerjih, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila v zvezi s trženjem enot v tretji državi.

(3) Agencija lahko družbi za upravljanje prepove trženje enot odprtih investicijskih skladov v tretji državi tudi, če je ob upoštevanju predpisov tretje države, v kateri namerava družba za upravljanje tržiti enote odprtih investicijskih skladov, oziroma je ob upoštevanju prakse pri izvajanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.

(4) Agencija družbi za upravljanje prepove trženje enot odprtih investicijskih skladov v tretji državi, če Agencija in pristojni organ tretje države nimata sklenjenega sporazuma o sodelovanju, ki omogoča izmenjavo vseh podatkov in informacij, potrebnih za opravljanje nadzora.

(5) Družba za upravljanje o začetku trženja enot odprtega investicijskega sklada v tretji državi Agencijo obvesti najkasneje v treh dneh po začetku izvajanja trženja.

(6) Če želi družba za upravljanje spremeniti katerega od dejstev iz prvega odstavka tega člena, pred uvedbo teh sprememb o tem obvesti Agencijo.

5. STORITVE GOSPODARJENJA S FINANČNIMI INSTRUMENTI IN POMOŽNE STORITVE
5.1. Splošne določbe
(storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve)

(1) Družba za upravljanje lahko poleg storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi:

  1. storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti;
  2. pomožne storitve:
  • investicijsko svetovanje v zvezi s finančnimi instrumenti, kot jih določa ZTFI-1;
  • hrambo in administrativne storitve v zvezi z enotami investicijskih skladov.

(2) Agencija podrobneje predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati družba za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve.

(3) Pogoji, ki jih predpiše Agencija na podlagi prejšnjega odstavka, so smiselno enaki pogojem, ki veljajo za borznoposredniške družbe, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve na podlagi ZTFI-1.

(4) Družbe za upravljanje, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve, se vpisujejo v register dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev in poslov v skladu z ZTFI-1.

( uporaba ZTFI-1 in EU predpisov)

(1) Za družbo za upravljanje, ki opravlja storitve iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, se v zvezi z opravljanjem teh storitev smiselno uporabljajo 40. člen, drugi odstavek 62. člena, 235. do 237. člen, 239. člen, 240. člen, 245. do 259. člen, 278. do 280. člen in 284. do 309. člen ZTFI-1.

(2) Družba za upravljanje, ki opravlja storitve iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, v zvezi z upravljanjem dodatnih tveganj smiselno upošteva določbe ZTFI-1, ki urejajo upravljanje borznoposredniške družbe s tveganji.

(3) Družba za upravljanje, ki opravlja storitve iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, Agenciji poroča v skladu s 24. do 27. členom Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 84), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/2417 z dne 17. novembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o obveznosti trgovanja za določene izvedene finančne instrumente (UL L št. 343 z dne 22. 12. 2017, str. 48).

(sistem jamstva za terjatve vlagateljev)

Za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumentni in storitev hrambe v zvezi z enotami investicijskih skladov se uporabljajo določbe ZTFI-1, ki urejajo sistem jamstva za terjatve vlagateljev in predpisi, izdani na njihovi podlagi.

5.2. Storitve gospodarjenja s finančnimi instrumentni
(dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumentni)

(1) Družba za upravljanje pred začetkom opravljanja storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti iz 1. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje teh storitev.

(2) Družba za upravljanje lahko opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti, če ima dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, skladno s katerim lahko upravlja KNPVP.

(3) Za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti se smiselno uporabljajo 103. člen, 2. in 3. točka drugega odstavka 104. člena ter 4. do 6. točka prvega odstavka in četrti odstavek 106. člena tega zakona, za odvzem tega dovoljenja pa 478. do 480. člen tega zakona.

(4) Za prenehanje dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti se smiselno uporablja 107. člen tega zakona.

(5) Dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti preneha tudi, če je družbi za upravljanje prenehalo oziroma ji je bilo pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, skladno s katerim lahko upravlja KNPVP.

(6) Družba za upravljanje lahko vloži zahtevo, da Agencija z odločbo ugotovi, da ji je prenehalo dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi inštrumenti pred iztekom rokov iz 107. člena tega zakona, če izkaže, da storitev ne opravlja več.

(uporaba ZTFI-1 glede opravljanja storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti)

(1) Za družbo za upravljanje, ki opravlja storitev iz 1. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona, se v zvezi z opravljanjem teh storitev smiselno uporabljajo 281. do 283. člen ZTFI-1<;/span>.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek pridobi družba za upravljanje izrecno pisno soglasje tudi v primeru, ko namerava za račun stranke pridobiti enote investicijskega sklada, ki ga upravlja.

5.3. Pomožne storitve
(dovoljenje za opravljanje pomožnih storitev)

(1) Družba za upravljanje pred začetkom opravljanja pomožnih storitev iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje pomožnih storitev.

(2) Družba za upravljanje lahko opravlja pomožne storitve, če ima dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumentni.

(3) Za dovoljenje za opravljanje storitev iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 103. člen, 2. in 3. točka drugega odstavka 104. člena ter 4. do 6. točka prvega odstavka in četrti odstavek 106. člena tega zakona, za odvzem tega dovoljenja pa 478. do 480. člen tega zakona.

(4) Za prenehanje dovoljenja za opravljanje pomožnih storitev se smiselno uporablja 107. člen tega zakona.

(5) Dovoljenje za opravljanje pomožnih storitev preneha tudi, če je družbi za upravljanje prenehalo oziroma ji je bilo pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumentni.

(6) V izreku odločbe, s katero Agencija odloči o dovoljenju za opravljanje pomožnih storitev, so navedene storitve, za opravljanje katerih se izda dovoljenje.

(7) Družba za upravljanje lahko vloži zahtevo, da Agencija z odločbo ugotovi, da ji je prenehalo dovoljenje za opravljanje pomožnih storitev pred iztekom rokov iz 107. člena tega zakona, če izkaže, da storitev ne opravlja več.

5.4. Opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev preko meja matične države članice družbe za upravljanje
(opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev v drugi državi članici)

Družba za upravljanje lahko storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve opravlja tudi v drugi državi članici, če ima zanje dovoljenje Agencije, pri čemer se v zvezi z opravljanjem teh storitev v drugi državi članici smiselno upošteva določbe 3.2.2. pododdelka tega zakona.

(opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev s strani družbe za upravljanje države članice)

Družba za upravljane države članice lahko storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve, če jih lahko opravlja v državi članici, kjer ima sedež, opravlja tudi v Republiki Sloveniji, pri čemer se v zvezi z opravljanjem teh storitev v Republiki Sloveniji smiselno uporablja 3.3. oddelek tega zakona.

6. SKUPNE DOLOČBE O UPRAVLJANJU INVESTICIJSKIH SKLADOV
6.1. Splošne določbe
(uporaba izraza družba za upravljanje)

(1) Določbe tega poglavja, ki veljajo za družbo za upravljanje, se uporabljajo tudi za družbo za upravljanje države članice, ki upravlja vzajemni sklad, oblikovan v Republiki Sloveniji, razen če je v posameznem členu določeno drugače.

(2) Določbe tega poglavja, ki veljajo za družbo za upravljanje, se uporabljajo tudi za upravljavca alternativnega investicijskega sklada iz tretjega odstavka 359. člena tega zakona, ki upravlja AJIS, oblikovan v Republiki Sloveniji, razen če je v posameznem členu določeno drugače.

6.2. Upravljanje premoženja investicijskega sklada
(upravljanje premoženja investicijskega sklada)

(1) Upravljanje premoženja investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje, obsega:

  1. sklepanje pravnih poslov, katerih predmet je premoženje investicijskega sklada, razpolaganje s premoženjem investicijskega sklada zaradi izpolnitve obveznosti iz poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja investicijskega sklada, sprejemanje izpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke na podlagi poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja investicijskega sklada in uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev investicijskega sklada oziroma drugih naložb investicijskega sklada,
  2. upravljanje tveganj investicijskega sklada.

(2) Družba za upravljanje upravlja premoženje vzajemnega sklada in alternativnega vzajemnega sklada v svojem imenu in za račun vzajemnega sklada oziroma alternativnega vzajemnega sklada.

(3) Družba za upravljanje upravlja premoženje investicijske družbe v imenu in za račun investicijske družbe.

(4) Družba za upravljanje je upravičena za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada razpolagati s premoženjem investicijskega sklada in uresničevati pravice iz vrednostnih papirjev oziroma drugih naložb investicijskega sklada v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada.

(5) Družba za upravljanje upravlja premoženje investicijskega sklada tako, da so naložbe in sredstva investicijskega sklada v skladu s tem zakonom in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada.

(6) Družba za upravljanje zagotovi, da se vse terjatve iz poslov, sklenjenih za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada, plačujejo oziroma izpolnjujejo v poslovno običajnih rokih.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 377 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezani predpisi
    1. Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev družb za upravljanje

Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!