(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIB-B, 90/14, 91/15 in 63/16).

Če ni s tem pravilnikom določeno drugače, pojem »davčni organ« pomeni Finančno upravo Republike Slovenije.

(1) Za vlogo zavezanca za davek za izdajo zavezujoče informacije iz 14. člena ZDavP-2 se smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek glede sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, in glede načina vlaganja vloge. V vlogi mora biti navedena oseba za komunikacijo z davčnim organom, in sicer z osebnim imenom, delovnim mestom in telefonsko številko oziroma naslovom, ki omogoča hitro komunikacijo.

(2) Sestavine vloge, ki jih določa 14. člen ZDavP-2, morajo biti označene in poimenovane tako, da je ločevanje med njimi jasno. Morebitne priloge morajo biti zaporedno oštevilčene in besedilo vloge se mora sklicevati nanje.

Obvestilo o tem, da bo davčni organ izdal zavezujočo informacijo, obsega zlasti:

1. zavezanca za davek, ki se mu bo izdala zavezujoča informacija;
2. ugotovitev, da je vloga formalno popolna in razumljiva;
3. predpise, v zvezi s katerimi se bo izdala zavezujoča informacija;
4. rok, predviden za izdajo;
5. oceno stroškov z morebitno zahtevo za predplačilo;
6. osebe za komunikacijo med zavezancem za davek in davčnim organom.

Zavezujoča informacija se izda v obliki pisnega dokumenta, ki vsebuje zlasti naslednje sestavine:

1. ime davčnega organa, ki je zavezujočo informacijo izdal, in datum izdaje;
2. kratek opis ravnanja z vlogo in opis zahteve zavezanca za davek skupaj s prilogami;
3. ime zavezanca za davek, ki se mu izdaja zavezujoča informacija;
4. izrecno navedbo, da se izdaja zavezujoča informacija o določeni davčni obravnavi;
5. opis nameravanih transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov;
6. vsebino zavezujoče informacije;
7. izjavo davčnega organa, da ga zavezujoča informacija zavezuje, in obdobje, za katero zavezuje;
8. opozorilo o preklicu zavezujoče informacije;
9. opozorilo o nadomestitvi zavezujoče informacije;
10. stroške, ki jih nosi zavezanec za davek v zvezi z izdajo zavezujoče informacije.

(1) Davčni organ zaračuna zavezancu za davek stroške za pripravo zavezujoče informacije v višini 50 eurov za uro dela, vendar ne manj kot 500 eurov.

(2) Če davčni organ oceni, da bodo stroški za pripravo zavezujoče informacije presegli 2 000 eurov, lahko od prosilca zahteva predplačilo v višini 60% ocenjenih stroškov. Po prejemu predplačila davčni organ nadaljuje z obravnavo zahteve za izdajo zavezujoče informacije.

(3) Po posredovanju informacije organ zaračuna stroške in prosilcu izda račun v skladu s tem členom. V primeru, da predplačilo presega zaračunane stroške, davčni organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa zaračunani stroški presegajo znesek predplačila, prosilec razliko plača v skladu s četrtim odstavkom tega člena.

(4) Zavezanec za davek plača stroške na podlagi računa, ki ga izda davčni organ, in sicer v petnajstih dneh od prejema računa.

Vnaprejšnje cenovno sporazumevanje (v nadaljnjem besedilu: APA sporazum) obsega naslednje faze:

1. predpriprava,
2. vložitev vloge za sklenitev APA sporazuma,
3. sklepanje in podpis APA sporazuma,
4. spremljanje izvajanja APA sporazuma.

(1) Davčni zavezanec vloži pri davčnem organu pisno pobudo za sklenitev APA sporazuma (v nadaljnjem besedilu: pisna pobuda).

(2) Davčni zavezanec v pisni pobudi navede:

• firmo, sedež (naslov) in davčno številko davčnega zavezanca,
• pooblaščenca, če se pobuda predlaga po pooblaščencu,
• povezane osebe, ki vstopajo v transakcije, ki bi bile predmet APA sporazuma, vključno z navedbo držav, v katerih se nahajajo,
• vrsto APA sporazuma (enostranski, dvostranski ali večstranski),
• kratko predstavitev organizacijske strukture in poslovanja davčnega zavezanca in skupine mednarodnega podjetja, katerega del je davčni zavezanec,
• kratek opis transakcij s povezanimi osebami, ki bi bile predmet APA sporazuma, ter njihovo vrednostno opredelitev,
• predlog metodologije za določitev transferne cene za transakcije, ki bi bile predmet sporazuma.

(3) Davčni organ po vložitvi pisne pobude za sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma pri pristojnem organu države povezane osebe oziroma povezanih oseb pridobi informacijo, ali obstaja interes za sklenitev APA sporazuma in z odgovorom pristojnega organa države povezane osebe oziroma povezanih oseb seznani davčnega zavezanca.

(4) Na razgovoru davčni zavezanec in davčni organ izmenjata stališča o:

• namenu in ciljih davčnega zavezanca in davčnega organa glede sklenitve APA sporazuma,
• vrsti APA sporazuma (enostranski, dvostranski ali večstranski),
• primerni metodologiji za določitev transferne cene,
• vrsti in obsegu dokumentacije ter analizah, potrebnih za sklenitev APA sporazuma,
• roku za predložitev vloge,
• času, potrebnem za sklenitev APA sporazuma,
• času veljavnosti APA sporazuma,
• tem, da lahko APA sporazum na zahtevo davčnega zavezanca vpliva na pretekla davčna obdobja na način, določen z zakonom, če je bilo dejansko stanje transakcij, ki bi bile predmet sporazuma, enako v preteklih davčnih obdobjih,
• drugih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za sklenitev APA sporazuma.

(5) Po opravljenem razgovoru, ki se lahko opravi v več krogih, davčni zavezanec lahko vloži pisno vlogo za sklenitev APA sporazuma.

(1) Vloga za sklenitev APA sporazuma vsebuje:

• navedbo davčnega organa, kateremu se pošilja,
• podatke o davčnem zavezancu: firma, sedež (naslov) in davčna številka predlagatelja APA sporazuma ter kontaktne podatke osebe (ime in priimek, elektronski naslov), odgovorne za izvajanje APA sporazuma,
• navedbo pooblaščenca, če se vloga vlaga po pooblaščencu,
• podatke o povezanih osebah, ki sodelujejo v transakcijah, ki so predmet APA sporazuma (firma, sedež (naslov), davčna številka in država povezane osebe),
• vrsto, obseg in vrednost transakcij, ki so predmet APA sporazuma,
• vrsto APA sporazuma (enostranski, dvostranski ali večstranski APA sporazum),
• čas veljavnosti APA sporazuma,
• navedbo dejstev in okoliščin, dogovorjenih na razgovoru, ter drugih dejstev in okoliščin, pomembnih za sklenitev APA sporazuma.

(2) Če davčni zavezanec vloži vlogo za sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma, vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi:

• navedbo člena mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki ureja postopek skupnega dogovarjanja in omogoča vnaprejšnje cenovno dogovarjanje,
• navedbo, ali je v zvezi s predmetom APA sporazuma (transakcijo) odprt ali zaključen postopek nadzora v državi povezane osebe,
• navedbo, ali je bila v zvezi s transakcijo, ki je predmet APA sporazuma, že oblikovana rešitev v postopku skupnega dogovarjanja,
• navedbo, ali bo predmet APA sporazuma vplival na povezane osebe iz držav, ki ne sodelujejo pri takem dogovarjanju,
• navedbo, ali je davčni zavezanec ali njegova povezana oseba obvestil oziroma obvestila pristojni organ druge države o nameri sklenitve APA sporazuma,
• navedbo, ali je bil v zvezi s transakcijo, ki je predmet APA sporazuma, že sklenjen APA sporazum.

(3) K vlogi se priloži:

• letna poročila povezanih oseb, s katerimi potekajo transakcije, ki so predmet APA sporazuma, iz katerih so razvidni premoženjsko in finančno poslovanje ter poslovni izid, vključno z davčnimi obračuni, za tri predhodna davčna obdobja, ki so že zaključena,
• splošno in posebno dokumentacijo iz prvega odstavka 382. člena ZDavP-2 v obsegu, pomembnem za sklenitev APA sporazuma,
• navedba in opis kritičnih predpostavk, njihov vpliv na izbrano metodologijo za določanje transfernih cen ter na kakšen način bi lahko njihova sprememba ogrozila celovitost predlagane metodologije,
• opis predlagane metodologije za transferne cene v zvezi s predmetom APA sporazuma z navedbo razlogov, zakaj je z vidika neodvisnega tržnega načela predlagana metodologija najprimernejša,
• finančne in ekonomske analize za dokazovanje primernosti predlagane metodologije za določanje transfernih cen, vključno z napovedjo razvoja transakcije, ki je predmet APA sporazuma,
• pogodbe, ki so podlaga za transakcijo, ki je predmet sporazuma,
• predlog, kako se bodo izvajale morebitne prilagoditve zaradi sprememb kritičnih predpostavk v okviru APA sporazuma ali ko se bodo dejanski rezultati davčnega zavezanca razlikovali od tistih, ki so bili določeni v APA sporazumu,
• pooblastilo pooblaščencu, če se vloga vlaga po pooblaščencu,
• dokumentacija, dogovorjena na razgovoru, ter druga dokumentacija, ki izkazuje izpolnjevanje pogojev za sklenitev APA sporazuma (izkazuje neodvisno tržno načelo idr.),
• prevod vloge in dokumentacije v angleškem jeziku, če je predmet sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma.

(4) Davčni zavezanec o novih okoliščinah, ki nastanejo po vložitvi vloge v zvezi s predmetom APA sporazuma in vplivajo na sklenitev APA sporazuma, nemudoma obvesti davčni organ.

(1) Kritične predpostavke se določijo glede na predmet APA sporazuma, gospodarsko okolje, vrsto posla in metodologijo za določanje transfernih cen.

(2) Kritične predpostavke iz prejšnjega odstavka lahko vključujejo predpostavke v zvezi z:

• zakoni o obdavčenju, z ZDavP-2 in mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojnega obdavčevanja,
• predpisi, ki se nanašajo na predmet in vsebine APA sporazuma,
• tarifami, dajatvami, uvoznimi omejitvami,
• gospodarskimi oziroma ekonomskimi pogoji, tržnim deležem, tržnimi pogoji, končnimi prodajnimi cenami in obsegom prodaje,
• vrsto sredstev, funkcij in tveganj davčnega zavezanca in povezanih oseb, ki sodelujejo v transakciji,
• menjalnimi tečaji, obrestnimi merami, bonitetnimi ocenami in kapitalsko strukturo,
• načinom računovodenja, vključno s spremembami pri posameznih računovodskih kategorijah,
• številom in pravno organizacijsko obliko davčnega zavezanca in povezanih oseb, ki sodelujejo v transakcijah, in spremembami v načinu njihovega poslovanja.

(3) Identifikacija kritičnih predpostavk mora temeljiti na zanesljivih in neodvisnih podatkih.

(4) Kritične predpostavke morajo biti izbrane tako, da APA sporazum odraža neodvisno tržno načelo.

(1) APA sporazum se sklene v skladu z veljavnimi predpisi o obdavčenju in ZDavP-2.

(2) Davčni organ in davčni zavezanec v fazi sklepanja APA sporazuma sodelujeta in se usklajujeta glede vseh določb APA sporazuma. Po doseženem dogovoru podpišeta APA sporazum.

(3) APA sporazum se sklene za največ pet let z možnostjo podaljšanja.

(4) APA sporazum vsebuje in določa zlasti:

• uvod,
• stranke APA sporazuma,
• obveznosti in roke, ki jih morajo izpolnjevati stranke APA sporazuma in posledice njegovega neizpolnjevanja (določila o prenehanju veljavnosti idr.),
• začetek veljavnosti APA sporazuma in časovno obdobje veljavnosti APA sporazuma,
• navedbo zakonov o obdavčenju in drugih predpisov, na katerih temelji APA sporazum,
• predmet APA sporazuma,
• kritične predpostavke, na katerih temelji APA sporazum,
• parametre za sprejemljive odmike od posameznih kritičnih predpostavk in način izvajanja s tem povezanih morebitnih prilagoditev zaradi sprememb kritičnih predpostavk,
• podrobnosti o metodologijah za določitev transferne cene,
• obveznost hrambe dokumentacije o poročanju v času veljavnosti APA sporazuma,
• določila o spremembi APA sporazuma.

(5) Če se sklepa dvostranski ali večstranski APA sporazum, se skupni dogovori pristojnih organov po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanjem besedilu: MAP APA), ki tako dogovarjanje omogočajo, uveljavijo v APA sporazumu.

(6) V času trajanja MAP APA davčni zavezanec ves čas sodeluje z davčnim organom.

(7) Če davčni organ prejme pobudo za sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma od pristojnega organa države povezane osebe, od davčnega zavezanca – povezane osebe v Sloveniji pridobi informacijo o interesu za sklenitev APA sporazuma.

(8) Davčni zavezanec – povezana oseba v 30 dneh od zahteve davčnega organa iz prejšnjega odstavka pisno sporoči, ali je zainteresirana za sklenitev APA sporazuma. To sporočilo se šteje za pisno pobudo iz 6.b člena tega pravilnika.

(9) Če je APA sporazum sklenjen med davčnim organom in davčnim zavezancem brez dogovarjanja (ne gre za dvostranski sporazum) s pristojnim organom države, v kateri je povezana oseba davčnega zavezanca v transakciji rezident, in APA sporazum določa pogoje, ki lahko povzročijo obdavčitev, ki ni v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja z državo, katere rezident je povezana oseba, se uporabijo določbe iz mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

(1) Če so na podlagi prvega odstavka 14.c člena ZDavP-2 odmiki od kritičnih predpostavk v skladu z merili, določenimi z APA sporazumom, davčni zavezanec opravi prilagoditev in o tem poroča davčnemu organu hkrati s predložitvijo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb v skladu s 358. členom ZDavP-2.

(2) Če na podlagi drugega odstavka 14.c člena ZDavP-2 odmiki od kritičnih predpostavk niso v skladu z merili, določenimi v APA sporazumu, davčni zavezanec v 30 dneh od ugotovitve odmikov o njih poroča davčnemu organu.

(3) Davčni zavezanec v skladu s prvim odstavkom tega člena poroča o veljavnosti kritičnih predpostavk tako, da davčnemu organu pošlje podatke, ki izkazujejo:

• uporabo dogovorjene metodologije pri dejanskih podatkih davčnega zavezanca za posamezno leto,
• izpolnjevanje kritičnih predpostavk in izračune zaradi morebitnih prilagoditev.

(1) Davčni organ s sodelovanjem davčnega zavezanca v fazi spremljanja izvajanja APA sporazuma preuči, če je zaradi odmika pri posamezni kritični predpostavki metodologija, določena v APA sporazumu, primerna. Če metodologija, določena v APA sporazumu, ni primerna, se APA sporazum v skladu s 14.č členom ZDavP-2 spremeni.

(2) Davčni organ in davčni zavezanec o spremembah iz prejšnjega odstavka skleneta dodatek k APA sporazumu, ki vsebuje tudi datum, od katerega spremembe učinkujejo.

(3) Spremembo APA sporazuma zahteva davčni zavezanec ali davčni organ, če meni, da so nastale okoliščine, zaradi katerih sklenjen APA sporazum ni več primeren.

(4) Če se davčni zavezanec in davčni organ o spremembi sporazuma ne dogovorita, APA sporazum preneha veljati v skladu z drugim odstavkom 14.d člena ZDavP-2. Davčni organ seznani davčnega zavezanca o dnevu prenehanja veljavnosti APA sporazuma.

(1) APA sporazum se lahko podaljša, če so okoliščine glede predmeta APA sporazuma, nespremenjene.

(2) Davčni zavezanec šest mesecev pred potekom veljavnosti APA sporazuma pošlje davčnemu organu pisno pobudo za njegovo podaljšanje. Glede podaljšanja se smiselno uporabijo določbe tega dela pravilnika.

(1) Davčni zavezanec za postopek sklepanja APA sporazuma plača 15.000 eurov.

(2) Davčni zavezanec za podaljšanje veljavnosti sklenjenega APA sporazuma plača 7.500 eurov.

(3) Če do sklenitve APA sporazuma ne pride zaradi razlogov, ki niso na strani zavezanca, se davčnemu zavezancu vrne pavšalni znesek v višini 5.000 eurov.

V tem delu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1. podatki, ki so davčna tajnost: podatki, ki so kot taki opredeljeni v 15. členu ZDavP-2;
2. dokument: izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
3. dokument v elektronski obliki: dokument, ki je zapisan v elektronski (digitalni ali analogni) obliki in je prejet po elektronski poti ali na fizičnem nosilcu elektronskih podatkov (na primer: magnetni trak, magnetni disk, optični disk, silicijeva ploščica in podobno dalje) oziroma je izdelan pri organu v elektronski obliki ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
4. dokument v fizični obliki: dokument na fizičnem nosilcu zapisa, ki omogoča reprodukcijo vsebine brez uporabe informacijsko komunikacijskih ali sorodnih tehnologij (na primer: na papirju, filmu ali drugem nosilcu) ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
5. vhodni dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ prejel in je pomemben za njegovo poslovanje ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
6. izhodni dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ posredoval drugemu naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
7. lastni dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje ter ga organ ni odposlal drugemu naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;
8. obravnava podatkov, ki so davčna tajnost: kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi s podatki, ki so davčna tajnost, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, izbris ali uničenje; obravnava podatkov je lahko ročna ali avtomatizirana;
9. avtomatizirana obravnava podatkov, ki so davčna tajnost: obravnava podatkov s sredstvi informacijske in komunikacijske tehnologije.

Namen ukrepov in postopkov varovanja podatkov, ki so davčna tajnost, je preprečiti njihovo nepooblaščeno obravnavo, tako da se:

1. izhodni dokumenti označijo na način, iz katerega je razvidno, da vsebujejo podatke, ki so davčna tajnost;
2. varujejo prostori davčnega organa;
3. varuje strojna ter sistemska in aplikativna programska računalniška oprema, s katero se obravnavajo podatki, ki so davčna tajnost;
4. preprečuje nepooblaščen dostop do podatkov, ki so davčna tajnost, pri njihovem prenosu vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih in omrežjih;
5. omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili podatki, ki so davčna tajnost, posredovani drugim naslovnikom ali drugače obravnavani, pri avtomatizirani obravnavi podatkov pa tudi, kdo jih je obravnaval, in
6. zagotavlja izvajanje informacijske varnostne politike organa.

(1) Vsak dokument mora biti vidno in v neskrajšani obliki označen z oznako >DAVČNA TAJNOST<, ki se mora jasno razlikovati od drugih zapisov. Vsaka stran mora imeti na dnu strani navedeno zaporedno številko strani glede na skupno število strani dokumenta.

(2) Vsi dokumenti iz prejšnjega odstavka, v fizični ali elektronski obliki, morajo imeti oznako vidno odtisnjeno s štampiljko, natiskano, natipkano, napisano, naslikano ali pritrjeno z etiketo, nalepko ali podobnimi primernimi sredstvi.

(3) Če dokumenta ni mogoče označiti na način iz prejšnjega odstavka, mora biti označen na drug primeren način, iz katerega je razvidno, da vsebuje podatke, ki so davčna tajnost.

(4) Z oznako iz prvega odstavka tega člena se ne označujejo vhodni in lastni dokumenti.

(1) Za evidentiranje dokumentov se uporabljajo določila predpisov, ki urejajo poslovanje organov javne uprave z dokumentarnim gradivom.

(2) V dokumentu se pred šifro zadeve ali dosjeja označi, da gre za te podatke, in sicer z velikima tiskanima črkama >DT<.>

Če dokument ni bil označen že ob njegovi sestavi, ga je dolžan označiti zaposleni pri davčnem organu, ki v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, pripravi dokument za odpravo.

(1) Prostori, v katerih so dokumenti, strojna in programska oprema, morajo biti praviloma varovani z organizacijskimi ter fizičnimi oziroma tehničnimi ukrepi, ki onemogočajo nepooblaščenim osebam dostop do podatkov, ki so davčna tajnost (v nadaljnjem besedilu: varovani prostori).

(2) Ključi varovanih prostorov se uporabljajo in hranijo v skladu s hišnim redom. Ključi se ne puščajo v ključavnici na zunanji strani vrat.

(3) Zaposleni pri davčnem organu morajo preprečiti, da bi se nepooblaščene osebe seznanile s podatki, ki so davčna tajnost, zlasti ne smejo puščati dokumentov na mizah v prisotnosti oseb, ki nimajo pravice vpogleda vanje.

(4) Zaposleni pri davčnem organu, ki delajo v varovanih prostorih, morajo nadzorovati prostor in ob zapustitvi prostora zakleniti elektronsko in drugo strojno opremo, ustrezno zavarovati dokumente ter zavarovati prostor pred nepooblaščenim vstopom.

(5) Po končani izdelavi dokumentov morajo zaposleni pri davčnem organu poskrbeti za uničenje pomožnega gradiva (na primer: poskusnih oziroma neuspešnih izpisov, matric, izračunov in grafikonov, skic in podobnega), ki so ga uporabili oziroma je nastalo pri izdelavi dokumenta.

(6) Dokumenti, ki se hranijo zunaj varovanih prostorov (hodniki, skupni prostori in podobno dalje), morajo biti stalno zaklenjeni.

Podatki, ki so davčna tajnost, se lahko obravnavajo samo v določenem, vidno označenem in zaščitenem prostoru oziroma objektu. Prostor oziroma objekt mora biti označen z opozorilom: »Vstopate v območje obravnavanja podatkov, ki so davčna tajnost. Izvajajo se predpisani varnostni postopki in ukrepi.«. Osnovna barva opozorila je siva, podlaga napisa in obroba oznake sta rumeni, napis je črne barve. Obrazec opozorila iz tega člena »Oznaka zaščitenega prostora oziroma objekta« se objavi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava).

(1) Pri obravnavi podatkov, ki so davčna tajnost, morajo zaposleni pri davčnem organu zagotoviti, da stranki ne razkrijejo podatkov, ki se nanašajo na druge stranke, oziroma morajo preprečiti, da bi se druge stranke seznanile z vsebino, ki se ne nanaša nanje.

(2) V prostorih, ki so namenjeni poslovanju s strankami, dokumenti in računalniški ekrani ne smejo biti nameščeni tako, da bi imele stranke lahko vpogled vanje.

Za prostore, v katerih je nameščena osrednja informacijska in telekomunikacijska oprema za obravnavo podatkov, ki so davčna tajnost (strežniki, diskovne enote, usmerjevalniki in podobno dalje), poleg drugih pravil, določenih v tem delu, veljajo še naslednja pravila:

1. zadrževanje zaposlenih pri davčnem organu v teh prostorih, razen tistih, ki v njih opravljajo večino svojih delovnih obveznosti ali je njihova prisotnost nujno potrebna za nemoteno opravljanje delovnih nalog, ni dovoljeno;
2. obiski drugih oseb so dovoljeni samo v spremstvu najmanj enega zaposlenega pri davčnem organu, če ni s tem pravilnikom drugače določeno;
3. obiski serviserjev informacijske ali telekomunikacijske opreme so dovoljeni samo na poziv vzdrževalne službe, serviserja pa mora med obiskom nadzorovati zaposleni pri davčnem organu ali uslužbenec varnostne službe;
4. prepovedano je kajenje in uporaba odprtega ognja;
5. prepovedano je nameščanje začasne električne napeljave;
6. hramba papirja oziroma drugega materiala je dovoljena samo v količinah, ki so nujno potrebne za nemoten potek dela;
7. omare oziroma pisalne mize, v katerih so shranjeni mediji, morajo biti vedno zaprte.

(1) Strojno in programsko opremo, ki je v organu namenjena za avtomatizirano obravnavo podatkov, ki so davčna tajnost, je dovoljeno uporabljati le za izvajanje nalog organa.

(2) Strojno in programsko opremo iz prejšnjega odstavka lahko uporablja le zaposleni pri davčnem organu za izvajanje tistih nalog, za katere je odgovoren. Poleg neposrednih uporabnikov imajo dostop do te opreme tudi zaposleni pri davčnem organu, ki opremo vzdržujejo, ter pogodbeno vezani zunanji vzdrževalci in serviserji, vendar le kolikor je to potrebno za vzdrževanje, servisiranje in podobno.

(3) Vsako okvaro oziroma izpad strojne ali programske opreme iz prvega odstavka tega člena, ki zahteva poseg usposobljenega vzdrževalca, je treba takoj javiti pristojni organizacijski enoti organa, ki določi, v skladu s predpisanim režimom vzdrževanja, kako se bo okvara odpravila.

(4) Dostop do strojne in programske opreme iz prvega odstavka tega člena mora biti varovan tako, da dovoljuje dostop samo za to vnaprej določenim zaposlenim pri davčnem organu.

(5) Vsak poseg, spreminjanje ali dopolnjevanje strojne in programske opreme iz prvega odstavka tega člena, je dovoljen samo na podlagi odobritve pooblaščenega zaposlenega pri davčnem organu.

(1) Pristop do podatkov z uporabo aplikativne programske opreme se varuje s sistemom gesel za avtorizacijo in identifikacijo uporabnikov programov in podatkov.

(2) Sistem za avtorizacijo in identifikacijo iz prejšnjega odstavka mora omogočati možnost naknadnega ugotavljanja, kdaj so bili podatki, ki so davčna tajnost, obravnavani ter kdo jih je obravnaval.

(3) Pooblaščena oseba določi režim dodeljevanja, hranjenja in spreminjanja gesel.

(1) Podatke, ki so davčna tajnost, je dovoljeno prenašati z informacijskimi, telekomunikacijskimi in drugimi sredstvi le ob izvajanju postopkov in ukrepov, ki nepooblaščenim osebam preprečujejo dostop do teh podatkov.

(2) Dokumenti se zunaj podatkovno komunikacijskega omrežja državnih organov (HKOM) ne smejo posredovati v elektronski obliki brez šifriranja.

(1) Vsaka evidenca, v kateri se hranijo podatki, ki so davčna tajnost, mora ne glede na to, kako je vodena, v primeru posredovanja teh podatkov, vsebovati tudi podatke o razkritjih podatkov, ki so davčna tajnost.

(2) Podatki o razkritjih iz prejšnjega odstavka morajo zagotoviti zlasti možnost ugotavljanja:

• kateri podatki in kdaj so bili poslani;
• komu so bili posredovani;

– na kakšni pravni podlagi so bili poslani.

(1) Organ mora zagotoviti uničevanje odpadnih dokumentov na način, ki zanesljivo onemogoči branje oziroma dostop do dela ali do vseh podatkov ali njihovo obnovo.

(2) Na način iz prejšnjega odstavka mora organ zagotoviti tudi uničevanje pomožnega gradiva, ki je bilo uporabljeno ali je nastalo ob pripravi dokumentov iz prejšnjega odstavka.

Dokumenti se arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo.

(1) Za neposredno izvajanje postopkov in ukrepov za varovanje podatkov, ki so davčna tajnost, so odgovorni: predstojniki organov in njihovi namestniki, predstojniki posameznih organizacijskih enot organov in njihovi namestniki ter vsi vodje notranjih organizacijskih enot organov in njihovi namestniki.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo:

• poslovanje organizacijskih enot, katerih predstojniki oziroma vodje so, organizirati tako, da zagotovijo spoštovanje določb tega dela pravilnika in drugih predpisov o varovanju podatkov, ki so davčna tajnost;
• seznaniti zaposlene pri davčnem organu z dolžnostjo varovati podatke, ki so davčna tajnost.

(1) Vsak zaposleni pri davčnem organu, ki se v okviru opravljanja svojega dela pri organu seznani s podatki, ki so davčna tajnost, mora izvajati predpisane postopke in ukrepe za varstvo in zavarovanje teh podatkov.

(2) Z vsebino dokumentov, ki jih uporablja pri svojem delu, zaposleni pri davčnem organu ne sme seznaniti drugih zaposlenih pri davčnem organu, če to ni nujno potrebno za opravljanje njihovih delovnih nalog.

(3) Zaposleni pri davčnem organu, ki ugotovijo, da se je s podatki, ki so davčna tajnost, seznanila nepooblaščena oseba, so to dolžni nemudoma sporočiti vodji organizacijske enote, v kateri so zaposleni.

(4) Če se dokument izgubi, mora zaposleni pri davčnem organu o tem takoj obvestiti vodjo organizacijske enote, v kateri je zaposlen, sam pa ukreniti vse potrebno, da se ugotovijo okoliščine, v katerih je dokument izginil, ter da se preprečijo škodljive posledice in zavarujejo sledi.

(1) Oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 (v nadaljnjem besedilu: izplačevalec dohodka) ni dolžna nakazati na transakcijski račun fizične osebe:

1. dohodkov iz delovnega razmerja iz 8. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15 in 63/16, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2);
2. dohodkov, ki so v skladu z 20. do 32. členom ZDoh-2 izvzeti iz obdavčitve z dohodnino, razen 1. točke 32. člena ZDoh-2, če posamično plačilo po tej točki presega 420 eurov;

3. dividend in obresti, ki ne presegajo 50 eurov ;
4. dividend, obresti in drugih plači v zvezi s premoženjem, za katerega se opravljajo skrbniške storitve oziroma storitve gospodarjenja, če se izplačujejo na račune skrbniških storitev oziroma storitev gospodarjenja;

5. prejemkov iz 3. in 4. točke 107. člena ZDoh-2;

6. prejemkov iz četrtega odstavka 108. člena ZDoh-2;

7. prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov in odpadkov, ki jih lahko prodajajo fizične osebe, ter izdelkov domače in umetnostne obrti, ki ne presegajo 125 eurov;
8. sredstev, v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drug vzajemni sklad iste družbe za upravljanje, če družba za upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov med vzajemnimi skladi;
9. sredstev, v primeru neplačila z zastavno pravico zavarovane terjatve iz naslova investicijskih kuponov vzajemnega sklada,

10. drugih dohodkov, če se prejemnik dohodka v primeru naravne in druge nesreče, kot je opredeljena po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, odpove dohodku za namene pomoči v teh nesrečah, pod pogojem, da so od dohodka odvedeni vsi davki v skladu z zakonom o obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek, in je dohodek nakazan na transakcijski račun organizacije, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ali transakcijski račun samoupravne lokalne skupnosti. (Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 102/07 z dne 09.11.2007);
11. dobitkov od iger na srečo, ki se v skladu z 19. členom ZDoh-2 ne štejejo za dohodke po ZDoh-2.

(2) V primeru, ko je oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 eurov.

(3) V primeru, ko je izplačevalec dohodka pravna oseba, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki jih izplačuje, ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 eurov.

1. Ponudniki plačilnih storitev mesečno pošiljajo podatke Generalnemu finančnemu uradu Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GFU FURS) o prilivih na transakcijske račune fizičnih oseb.

(2) Ponudniki plačilnih storitev pošiljajo GFU FURS podatke o vseh prilivih v posameznem mesecu, po posameznih valutah.

(1) Podatki iz prejšnjega člena se pošiljajo v elektronski obliki z uporabo metod spletnega servisa v skladu s komunikacijskim standardom za izmenjavo sporočil ZBS B2B.

(2) Podatki o prilivih na transakcijske račune se pošiljajo v XML datoteki, ki vsebuje naslednje elemente:

1. podatke o ponudniku plačilnih storitev:

• leto in mesec, na katerega se podatki nanašajo,
• davčno številko ponudnika plačilnih storitev,

2. podatke za posamezni transakcijski račun fizične osebe:

• številko transakcijskega računa,
• davčno številko fizične osebe,
• znesek prometa v dobro,
• oznako valute.

(3) Ponudniki plačilnih storitev pošiljajo GFU FURS podatke iz prejšnjega odstavka četrti delovni dan po izteku meseca za pretekli mesec. Podatke pošljejo za vse transakcijske račune, ki jih vodijo, tudi če sprememb na teh računih v obdobju od zadnjega poročanja ni bilo.

(1) Davčni zavezanec prikaže premalo obračunane davke in pripadajoče obresti v zvezi s predložitvijo davčnega obračuna na podlagi samoprijave ali predložitvijo davčnega obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki vsebujeta podatke o:

• davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),
• vrsti obračuna,
• vrsti obveznosti,
• številki inšpekcijske zadeve, če se predlaga obračun v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora,
• obdobju, višini davka in roku za plačilo premalo obračunanega oziroma neobračunanega davka,
• znesku obresti od poteka roka za plačilo do plačila davka na podlagi samoprijave ali v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora,
• datum plačila davka in obresti,
• kraju in datumu predložitve obračuna davka na podlagi samoprijave ali v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora.

(2) Obrazca za predložitev podatkov iz prejšnjega odstavka »Podatki v zvezi s predložitvijo obračuna na podlagi samoprijave oziroma v postopku DIN« oziroma »Obračun DDV in DFS v postopku DIN« sta objavljena na spletni strani finančne uprave.

(1) Za plačnika davka iz 8. točke prvega odstavka 58. člena ZDavP-2 se šteje oseba, ki za račun upravičenca do dohodka, ki je zavezanec za davek po zakonu o obdavčenju, prejme dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, ko oseba, ki jo tak dohodek bremeni in davčnega odtegljaja ni izračunala, odtegnila in plačala, ne pozna in glede na okoliščine primera ne more poznati upravičenca do dohodka.

(2) Za osebo iz prvega odstavka tega člena se šteje pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in je v skladu z zakonom o obdavčenju rezident Republike Slovenije ali nerezident Republike Slovenije (ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju poslovno enoto nerezidenta v Republiki Sloveniji).

(3) Za osebo iz prvega odstavka tega člena, ki jo dohodek bremeni, ne velja obveznost dostave podatkov davčnemu organu o plačilu dohodka osebi, ki se po 1. točki drugega odstavka 58. člena ZDavP-2 šteje za plačnika davka.

Obveznost predlaganja izjav po petem odstavku 58. člena ZDavP-2 v povezavi z desetim odstavkom 58. člena ZDavP-2 ne velja za centralno klirinško depotno družbo s sedežem v Republiki Sloveniji, če za tuji račun prejme dohodek iz nematerializiranega finančnega instrumenta, ki ima vir v Sloveniji, ter za posamičnega člana take centralne klirinško depotne družbe, če prejme tak dohodek od take centralne klirinško depotne družbe.

Za pooblaščence, ki so odvetniki, se stroški odmerijo po odvetniški tarifi. Uradna oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu z odvetniško tarifo. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jo določa odvetniška tarifa; če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba ustrezno zniža.