(1) Oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 (v nadaljnjem besedilu: izplačevalec dohodka) ni dolžna nakazati na transakcijski račun fizične osebe:
1. dohodkov iz delovnega razmerja iz 8. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15 in 63/16, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2);
2. dohodkov, ki so v skladu z 20. do 32. členom ZDoh-2 izvzeti iz obdavčitve z dohodnino, razen 1. točke 32. člena ZDoh-2, če posamično plačilo po tej točki presega 420 eurov;
3. dividend in obresti, ki ne presegajo 50 eurov ;
4. dividend, obresti in drugih plači v zvezi s premoženjem, za katerega se opravljajo skrbniške storitve oziroma storitve gospodarjenja, če se izplačujejo na račune skrbniških storitev oziroma storitev gospodarjenja;
5. prejemkov iz 2., 3. in 4. točke 107. člena ZDoh-2;
5. prejemkov iz 3. in 4. točke 107. člena ZDoh-2;
6. prejemkov iz četrtega odstavka 108. člena ZDoh-2;
7. prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov in odpadkov, ki jih lahko prodajajo fizične osebe, ter izdelkov domače in umetnostne obrti, ki ne presegajo 125 eurov;
8. sredstev, v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drug vzajemni sklad iste družbe za upravljanje, če družba za upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov med vzajemnimi skladi;
9. sredstev, v primeru neplačila z zastavno pravico zavarovane terjatve iz naslova investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
10. drugih dohodkov, če se prejemnik dohodka v primeru naravne in druge nesreče, kot je opredeljena po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, odpove dohodku za namene pomoči v teh nesrečah, pod pogojem, da so od dohodka odvedeni vsi davki v skladu z zakonom o obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek, in je dohodek nakazan na transakcijski račun organizacije, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ali transakcijski račun samoupravne lokalne skupnosti. (Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 102/07 z dne 09.11.2007);
11. dobitkov od iger na srečo, ki se v skladu z 19. členom ZDoh-2 ne štejejo za dohodke po ZDoh-2.
(2) V primeru, ko je oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 eurov.
(3) V primeru, ko je izplačevalec dohodka pravna oseba, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki jih izplačuje, ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 eurov.

(1) Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka po prvem odstavku 102. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o:
– davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),
– pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlogo vlaga pooblaščenec,
– zahtevku (odlog oziroma obročno plačilo davka),
– davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zahteva delni odpis, odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka,
– davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zahteva odlog ali obročno plačilo davka,
– sezonski dejavnosti, če jo davčni zavezanec opravlja,
– trajnejši nelikvidnosti,
– izgubi sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati,
– grožnji hujše gospodarske škode,
– tem, da bi mu odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode,
– potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju ali potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi na podlagi določb zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, če z njim izkazuje hujšo gospodarsko škodo.
(2) K vlogi se priložijo:
– bilanca stanja,
– izkaz poslovnega izida,
– izpiski o prometu in stanju na transakcijskih računih ter o morebitnih privarčevanih ali vezanih sredstvih pri bankah v tujini za šest mesecev pred vložitvijo vloge,
– izpisek vseh zapadlih neporavnanih obveznosti z zneski in datumom zapadlosti,
– predlog za sodno izvršbo zoper poslovnega partnerja,
– potrdilo o zdravstvenem stanju, če davčni zavezanec dokazuje izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni,
– pravnomočni sklep sodišča o potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju ali o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi, če z njim dokazuje hujšo gospodarsko škodo,
– pooblastilo pooblaščencu za zastopanje, če vlogo vlaga pooblaščenec, in
– druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za odlog ali obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode.
(3) Obrazec »Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode« se objavi na spletni strani finančne uprave.

Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, pomenijo:
– davčna jurisdikcija je državna ali nedržavna jurisdikcija, ki ima fiskalno avtonomijo,
– poročevalec je poročevalec mednarodne skupine podjetij iz 255.i člena ZDavP-2.

(1) V Poročilo po državah (v nadaljnjem besedilu: CbCR) iz 255.j člena ZDavP-2 se vpisujejo podatki iz ene izmed naslednjih vrst poročil:
– poročila o konsolidiranih računovodskih izkazih,
– letna računovodska poročila,
– notranja računovodska poročila za poslovodno odločanje,
– finančni izkazi za regulativne namene.
(2) Poročevalec mora pri izpolnjevanju CbCR vsako leto uporabiti isti vir podatkov iz prvega odstavka tega člena. Če poročevalec spremeni vir podatkov, mora v CbCR pojasniti razloge za spremembo in njene posledice.
(3) Podatki iz CbCR ne vplivajo na poročanje o prihodkih, dobičku in davkih za druge namene. Prihodkov, dobička in davka v CbCR ni treba uskladiti s konsolidiranimi računovodskimi izkazi. Prilagoditve tudi niso potrebne zaradi razlik v računovodskih načelih, ki se uporabljajo v različnih davčnih jurisdikcijah.
(4) Poročevalec podatke o poslovni enoti vpiše pod davčno jurisdikcijo, v kateri je poslovna enota, in ne pod davčno jurisdikcijo, katere rezident je pravna oseba (samostojna enota poslovanja), katere del je poslovna enota. Davčna jurisdikcija rezidentstva pravne osebe (samostojne enote poslovanja), katere del je poslovna enota, ne vključuje finančnih podatkov, povezanih s poslovno enoto.
(5) Poročevalec zneske, ki so izraženi v drugi valuti, pretvori v eure po povprečnem menjalnem tečaju za zadevno poslovno leto.

(1) V CbCR se vpišejo podatki, ki se nanašajo na poslovno leto poročevalca.
(2) Poročevalec vpiše podatke osebe v sestavi mednarodne skupine podjetij v CbCR tako, da vpiše podatke:
– za poslovno leto oseb v sestavi, ki se konča na isti dan kot poslovno leto poročevalca oziroma, ki se konča v dvanajstmesečnem obdobju pred tem dnem ali
– oseb v sestavi, ki poročajo za poslovno leto poročevalca.
(3) Poročevalec pri sestavi CbCR zajame podatke na enega od načinov iz drugega odstavka tega člena, pri tem pa upošteva, da morajo biti zajeti podatki med poslovnimi obdobji primerljivi. Če poročevalec spremeni zajem podatkov, mora to navesti v dodatnih informacijah.

(1) Obvestilo o obveznosti poročanja po državah mednarodne skupine podjetij (v nadaljnjem besedilu: obvestilo CbCR), ki ga predloži davčni zavezanec po zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, vsebuje:
– opredelitev davčnega zavezanca o zavezanosti za poročanje po CbCR za mednarodno skupino podjetij, katere del je,
– opredelitev krovnega matičnega podjetja in mednarodne skupine podjetij,
– opredelitev poročevalca in njegove vloge v mednarodni skupini podjetij,
– obvestilo davčnega zavezanca o njegovi vlogi v mednarodni skupini podjetij,
– obvestilo davčnega zavezanca, ali lahko v primeru, če CbCR ne bo predložilo krovno matično podjetje, nadomestno matično podjetje ali oseba, imenovana za poročevalca na podlagi 1. točke oddelka II priloge III Direktive Sveta 2016/881/EU z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L št. 146 z dne 3. 6. 2016, str. 1), pridobi informacije za pripravo CbCR od svojega krovnega matičnega podjetja.
(2) Obvestilo CbCR se predloži davčnemu organu v elektronski obliki hkrati s predložitvijo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb.
(3) Obrazec »Obvestilo o obveznosti poročanja po državah mednarodne skupine podjetij (obvestilo CbCR)« za predložitev podatkov iz prvega odstavka tega člena je objavljen na spletni strani finančne uprave.

(1) CbCR sestavljajo:
– pregled razporeditve dohodka, davkov in poslovne dejavnosti po davčnih jurisdikcijah,
– seznam vseh oseb v sestavi mednarodne skupine podjetij, združenih po davčnih jurisdikcijah,
– dodatne informacije.
(2) Poročevalec, ki mora predložiti CbCR, te informacije poroča v elektronski obliki v skladu z navodilom iz Priloge 21, ki je sestavni del tega pravilnika.

Poročevalec v CbCR navede naslednje dodatne informacije:
– informacije o viru podatkov iz prvega odstavka 86.č člena tega pravilnika,
– informacije o spremembi vira podatkov v skladu z drugim odstavkom 86.č člena tega pravilnika, vključno z navedbo razlogov za spremembo in njene posledice,
– informacije o uporabljenem menjalnem tečaju iz petega odstavka 86.č člena tega pravilnika,
– informacije o načinu zajema podatkov oseb v sestavi iz drugega odstavka 86.d člena tega pravilnika,
– informacije o načinu zajema podatkov iz drugega odstavka 86.d člena tega pravilnika in razloge za morebitno spremembo zajema podatkov v skladu s tretjim odstavkom 86.d člena tega pravilnika in
– druge informacije v zvezi s sestavljanjem CbCR, za katere poročevalec meni, da so pomembne pri ocenjevanju tveganja zavezanca glede transfernih cen in tveganj, povezanih z zniževanjem davčne osnove in preusmerjanjem dobička.