Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

Najnovejša različica besedila

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (uradno prečiščeno besedilo) (ZZSDT-UPB2)

DELOVNA ZAKONODAJA, PRISPEVKI -

Velja od: V uporabi od: Objavljeno:

Objavljeno v:

Čistopis - uradno prečiščeno besedilo

    1. Kazalo
I. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
(vsebina zakona)

S tem zakonom se določajo pogoji za zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev ter s tem povezane naloge Republike Slovenije za urejanje in zaščito trga dela.

(naloge Republike Slovenije)

(1) Republika Slovenija sklepa mednarodne pogodbe, s katerimi določa pogoje za zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, ter sprejema ukrepe za zaščito domačega trga dela, določene s tem zakonom.

(2) V skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo ter urejajo prosto gibanje delavcev in prosto izvajanje storitev med državami članicami Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) in Švicarske konfederacije, lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije uvedbo in ukinitev ukrepov, ki jih omogočajo mednarodne pogodbe (prehodno obdobje ali varnostna klavzula).

(predpisi Evropske unije)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašajo naslednje direktive Evropske unije:

  • (prenehala veljati)
  • Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L št. 212 z dne 7. 8. 2001, str. 12);
  • Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L št. 251 z dne 3. 10. 2003, str. 12);
  • Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne 23. 1. 2004, str. 44), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2011/51/EU z dne 11. maja 2011 o spremembah Direktive Sveta 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite (UL L št. 132 z dne 19. 5. 2011, str. 1);
  • Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L št. 158 z dne 30. 4. 2004, str. 77);
  • Direktiva Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, izdanem prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi (UL L št. 261 z dne 6. 8. 2004, str. 19);
  • Direktiva Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (UL L št. 375 z dne 23. 12. 2004, str. 12);
  • Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanov tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L št. 289 z dne 3. 11. 2005, str. 15);
  • Direktiva Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (UL L št. 155 z dne 18. 6. 2009, str. 17);
  • Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/52/ES z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2009, str. 24);
  • Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L št. 337 z dne 20. 12. 2011, str. 9);
  • Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2011/98/EU z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343, 23. 12. 2011, str. 1);
  • Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2013/33/EU z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L št. 180 z dne 29. 6. 2013, str. 96);
  • Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/36/EU z dne 26. februarja 2014 o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014, str. 375);
  • Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/66/EU z dne 15. maja 2014 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja (UL L št. 157 z dne 27. 5. 2014, str. 1).
(opredelitev pojmov)

Za potrebe tega zakona posamezni pojmi pomenijo:

  1. delodajalec ali delodajalka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec): pravna oseba ali posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji, ter drug subjekt, določen z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ki zaposluje tujca na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
  2. enotno dovoljenje: enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki ga v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, izda pristojni organ in ki tujcu omogoča, da vstopi, prebiva in dela v Republiki Sloveniji;
  3. povezane gospodarske družbe: za povezani gospodarski družbi se štejeta gospodarski družbi, ki sta v večinski lasti iste gospodarske družbe, ali gospodarski družbi, med katerima ima ena neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v drugi zaradi njenega lastništva, finančne udeležbe v njej ali pravil upravljanja. Prevladujoč vpliv obstaja, ko ima ena gospodarska družba neposredno ali posredno glede na drugo gospodarsko družbo večino njenega vpisanega kapitala, nadzor nad večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdala, ali lahko imenuje več kot polovico članov njenega upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa;
  4. modra karta EU: dovoljenje za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve, ki se izda v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in ki njenemu imetniku omogoča, da vstopi, prebiva in se zaposli v Republiki Sloveniji;
  5. napoteni delavec ali napotena delavka (v nadaljnjem besedilu: napoteni delavec): tujec ali tujka, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu s sedežem ali prebivališčem izven Republike Slovenije začasno opravlja delo v Republiki Sloveniji;
  6. naročnik dela: pravna oseba ali posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji, za katerega bo tujec opravljal določeno delo na podlagi sklenjene pogodbe civilnega prava;
  7. pisna odobritev: odločba, ki jo v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, izda pristojni organ in ki tujcu omogoča, da v času veljavnosti enotnega dovoljenja ali modre karte EU zamenja delovno mesto pri istem delodajalcu, zamenja delodajalca ali se zaposli pri dveh ali več delodajalcih ali sklene novo pogodbo civilnega prava za opravljanje dela;
  8. soglasje: potrdilo o izpolnjevanju pogojev, določenih s tem zakonom, ki ga na zahtevo organa, pristojnega po zakonu, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, poda Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali pisni odobritvi, za določen namen zaposlitve ali dela;
  9. tretja država: vsaka država, ki ni članica EU, EGP ali ni Švicarska konfederacija;
  10. tujec ali tujka (v nadaljnjem besedilu: tujec): oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije;
  11. tuji delodajalec ali tuja delodajalka (v nadaljnjem besedilu: tuji delodajalec): pravna oseba ali posameznik, ki je registriran za opravljanje dejavnosti in ima prebivališče ali sedež v tretji državi, ki zaposluje tujca na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
  12. zastopnik ali zastopnica (v nadaljnjem besedilu: zastopnik): državljan tretje države, ki je vpisan v ustrezen register kot oseba, pooblaščena za zastopanje;
  13. subjekt gostitelj je gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, kamor je napoten tujec v okviru premestitve znotraj povezanih gospodarskih družb.
(uporaba zakona)

(1) Določbe tega zakona veljajo za vse tujce, razen če ta zakon ali mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače.

(2) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za tujce, ki:

  1. so po mednarodnem pravu upravičeni do privilegijev in imunitete ter razpolagajo s posebnim dokumentom, ki ga izda ali evidentira pristojno ministrstvo za zunanje zadeve;
  2. opravljajo delo na podlagi ustreznih sporazumov z mednarodnimi organizacijami, sporazumov med pristojnimi institucijami ali v okviru mednarodnih projektov o strokovno tehnični pomoči, izobraževanju, izpopolnjevanju ali raziskovanju;
  3. so tuji dopisniki, akreditirani v Republiki Sloveniji in drugi dopisniki in poročevalci za tuje medije, v času izvajanja dejavnosti obveščanja;
  4. opravljajo duhovniški poklic ali redovniško dejavnost v okviru registrirane verske skupnosti in tujce, ki organizirajo oziroma vodijo karitativno in humanitarno dejavnost v okviru priznane humanitarne organizacije ali registrirane verske skupnosti;
  5. na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za obrambo, ali ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, opravljajo storitve za potrebe obrambe in varnosti države, in osebe, ki se strokovno izpopolnjujejo na teh področjih;
  6. izvajajo interventne storitve v primerih, ko je treba nemudoma zagotoviti storitve tuje pravne osebe ali ustrezno usposobljenega tujca zaradi reševanja življenj, ukrepov, potrebnih za preprečitev ogrožanja zdravja prebivalstva, ali zaradi odprave ali preprečitve gospodarske škode, ki je posledica naravne nesreče;
  7. so člani posadke ladij, posadke letal ali opravljajo prevoze v cestnem ali železniškem prometu in so zaposleni pri tujem delodajalcu;
  8. so v skladu z zakonom vpisani v sodni register v Republiki Sloveniji kot ustanovitelji, družbeniki ali člani nadzornih svetov gospodarskih družb za opravljanje dela v tej funkciji in obenem niso vpisani v sodni register kot zastopniki;
  9. v Republiki Sloveniji ne pridobivajo dohodka in neposredno ne opravljajo prodaje ali storitev, temveč zgolj sodelujejo na poslovnih sestankih, vzpostavljajo poslovne stike, vključno s pogajanji v zvezi z opravljanjem storitev ali dejavnosti, tudi tistih v zvezi s pripravami na tržno prisotnost tujega delodajalca v Republiki Sloveniji. Tovrstne aktivnosti v državi so časovno omejene na 90 dni v šestih mesecih, šteto od dneva prvega vstopa tujca v Republiko Slovenijo;
  10. kot predavatelji sodelujejo na organiziranih strokovnih srečanjih, predstavljajo znanstvene dosežke ali občasno sodelujejo pri njihovem izvajanju, tujce, ki so njihovo spremljevalno tehnično osebje, ter tujce, ki opravljajo začasno raziskovalno delo (sobotno leto);
  11. osebno opravljajo storitve na področju kulture kot udeleženci kulturnih delavnic, srečanj, kolonij ali drugih kulturnih dogodkov ali kot poročevalci o njih; kot sodelavci, ustvarjalci in poustvarjalci s področja glasbene, glasbeno-scenske, plesne in baletne, literarne, fotografske, video in filmske umetnosti, umetnosti elektronskih medijev, vizualne umetnosti, arhitekture in oblikovanja, intermedijske umetnosti, uprizoritvene umetnosti, področja varovanja kulturne dediščine, knjižničarstva in arhivistike, ter tujce, ki so spremljajoče instruktažno, poročevalsko, organizacijsko in tehnično osebje;
  12. sodelujejo na športnih in šahovskih prireditvah;
  13. v Republiki Sloveniji opravljajo raziskovalno delo na podlagi sporazuma o gostovanju z raziskovalno organizacijo iz Republike Slovenije, tujce, ki v Republiki Sloveniji izvajajo program raziskovalnega dela do največ treh mesecev in imajo v drugi državi članici EU izdano dovoljenje za prebivanje raziskovalca ter tujci, ki imajo status mladega raziskovalca, pridobljen v Republiki Sloveniji;
  14. so poklicni športniki ali zasebni športni delavci in so v Republiki Sloveniji sklenili pogodbo o sodelovanju s slovenskim klubom ali športno organizacijo s sedežem v Republiki Sloveniji in so vpisani v razvid poklicnih športnikov ali v razvid zasebnih športnih delavcev, v 90 dneh od dneva prvega vstopa tujca v Republiko Slovenijo;
  15. na območju Republike Slovenije spremljajo oziroma vodijo goste ali skupine gostov iz tujine in so turistični vodniki ali turistični spremljevalci, ki opravljajo dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje razvoja turizma, ali gorski vodniki, ki opravljajo dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja gorsko vodništvo;
  16. v okviru sejemskih ali razstavnih prireditev v Republiki Sloveniji opravljajo dela postavljanja, opremljanja in razstavljanja opreme in predmetov;
  17. so izvajalci cirkuških predstav, delavci v gostujočih zabaviščnih parkih in drugi podobni delavci;
  18. na podlagi mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, ali prava EU uživajo pravico do prostega pretoka delavcev;
  19. imajo v Republiki Sloveniji status dijaka ali študenta in na tej podlagi opravljajo začasna in občasna dela v skladu s predpisi, ki urejajo začasna in občasna dela dijakov in študentov, ter tujci, ki na podlagi sporazumov o izmenjavi študentov ali dijakov opravljajo začasna in občasna dela v skladu s predpisi, ki urejajo začasna in občasna dela dijakov in študentov.

(3) V primeru dvoma, ali gre za primere iz prejšnjega odstavka, pristojno ministrstvo, v roku 15 dni od prejema zahteve tujca, upravne enote ali pristojnega nadzornega organa po tem zakonu o tem poda mnenje, in sicer:

  1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve;
  2. v primerih iz 2., 10., 12., 13. in 14. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za izobraževanje, znanost in šport;
  3. v primerih iz 3., 4. in 11. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za kulturo;
  4. v primeru iz 5. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za obrambo ali za notranje zadeve;
  5. v primeru iz 6. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, za obrambo, za zdravje ali za okolje;
  6. v primeru iz 7. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za promet;
  7. v primerih iz 8., 9., 15. in 16. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za gospodarstvo;
  8. v primerih iz 17., 18. in 19. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za delo.

(4) Tujci iz drugega odstavka tega člena se lahko zaposlijo, samozaposlijo ali opravljajo delo, če imajo urejeno prebivanje v skladu s predpisi, ki urejajo prebivanje tujcev.

(prost dostop na trg dela)

(1) Pravica do prostega dostopa na trg dela pomeni, da se tujec v Republiki Sloveniji lahko zaposli, samozaposli ali opravlja delo brez soglasja k enotnemu dovoljenju ali modri karti EU ali brez dovoljenja za sezonsko delo.

(2) Pravico do prostega dostopa na trg dela ima:

  1. tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine s slovenskim državljanom;
  2. tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje;
  3. tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje za tujca slovenskega rodu;
  4. tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtev trgovine z ljudmi;
  5. tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtev nezakonitega zaposlovanja;
  6. tujec, ki mu je v Republiki Sloveniji priznana pravica do mednarodne zaščite ter njegov družinski član, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine;
  7. tujec, ki mu je v Republiki Sloveniji priznan status osebe z začasno zaščito, kar dokazuje z izkaznico osebe z začasno zaščito;
  8. tujec, čigar istovetnost je nesporno ugotovljena in ima v Republiki Sloveniji status prosilca za mednarodno zaščito, in sicer po devetih mesecih od vložitve prošnje za mednarodno zaščito, če mu v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati tujcu. Izpolnjevanje navedenih pogojev tujec dokazuje s potrdilom ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

(3) Tujci iz prejšnjega odstavka imajo pravico do prostega dostopa na trg dela tudi v času, ko v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi potrdila o pravočasno vloženi prošnji za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali statusa.

(zaposlitev, samozaposlitev in delo ter zagotavljanje dela delavcev uporabniku)

(1) Tujec je zaposlen v Republiki Sloveniji, kadar je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju pri delodajalcu v Republiki Sloveniji. Pogodba o zaposlitvi mora biti v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in s kolektivnimi pogodbami, ki zavezujejo delodajalca.

(2) Tujec je samozaposlen v Republiki Sloveniji, če samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost.

(3) Tujec opravlja delo v Republiki Sloveniji, kadar opravlja delo kot napoteni delavec ali opravlja delo na podlagi sklenjene pogodbe civilnega prava, ki se časovno omejeno izvaja na ozemlju Republike Slovenije.

(4) Prepovedano je opravljanje ali omogočanje opravljanja drugega dela kot tistega, za katerega je bilo v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma modre karte EU ali izdaje pisne odobritve podano soglasje ali za katerega je bilo izdano dovoljenje za sezonsko delo. Tujec z enotnim dovoljenjem, ki mu je bilo izdano ali podaljšano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, pisno odobritvijo, izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, enotnim dovoljenjem zaradi opravljanja dela kot samozaposlena oseba in tujec, ki ima v skladu z določbami tega zakona prost dostop na trg dela, lahko opravlja vsa dela v okviru registriranih dejavnosti delodajalca ali poslovnega subjekta ter druge posle, potrebne za obstoj in opravljanje dejavnosti, ki pa ne pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti.

(5) Delodajalec, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, lahko v okviru opravljanja te dejavnosti sklepa pogodbe o zaposlitvi samo s tujci, ki v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi modre karte EU, s tujci, za katere je bilo v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma izdaje pisne odobritve podano soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, ter s tujci, ki imajo v skladu s tem zakonom prost dostop na trg dela.

(6) Posameznik s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ni registriran za opravljanje dejavnosti ali ni vpisan v register kmetijskih gospodarstev, sme skleniti pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo civilnega prava le s tujcem, ki ima prost dostop na slovenski trg dela, in s tujcem, za katerega je bilo v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma izdaje pisne odobritve podano soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo.

(7) Tujci, ki so v Republiki Sloveniji zaposleni, samozaposleni ali opravljajo delo, morajo imeti urejeno prebivanje v skladu s predpisi, ki urejajo prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

(rok za nastop dela tujca in obveznost prijave v socialno zavarovanje)

(1) Prijava v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: obvezna socialna zavarovanja) tujcev v Republiki Sloveniji se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo in odjavo iz obveznih socialnih zavarovanj.

(2) V primerih, ko je enotno dovoljenje, modra karta EU ali pisna odobritev tujcu vročena v Republiki Sloveniji, mora tujec nastopiti delo najkasneje deseti dan od vročitve enotnega dovoljenja, modre karte EU ali pisne odobritve.

(3) V primerih, ko je enotno dovoljenje ali modra karta EU tujcu vročena izven Republike Slovenije, mora tujec nastopiti delo najkasneje 15. dan od vročitve enotnega dovoljenja ali modre karte EU.

(4) Tujec, za katerega je bilo izdano dovoljenje za sezonsko delo ali vizum, kadar je ta potreben, mora nastopiti delo najkasneje 15. dan od vročitve dovoljenja za sezonsko delo ali vizuma.

(predhodna kontrola trga dela)

(1) Delodajalec lahko pred vložitvijo vloge za izdajo enotnega dovoljenja, modre karte EU, pisne odobritve ali dovoljenja za sezonsko delo pridobi obvestilo zavoda o tem, ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezne brezposelne osebe, brez navedbe osebnih podatkov.

(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka delodajalec pridobi na podlagi sporočila o prostem delovnem mestu, vloženega pri zavodu. Zavod posreduje obvestilo iz prejšnjega odstavka vlagatelju v petih delovnih dneh od prejema sporočila o prostem delovnem mestu.

(3) Obvestilo zavoda, da v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih brezposelnih oseb, se šteje kot dokazilo o izpolnjenem pogoju iz 1. točke prvega odstavka 17. člena, 1. točke prvega odstavka 29. člena ter 3. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona, če je bila vloga za izdajo enotnega dovoljenja, modre karte EU, pisne odobritve ali dovoljenja za sezonsko delo vložena v 30 dneh od izdaje obvestila.

(nastanitev tujcev)

(1) Delodajalci in naročniki dela, ki zagotavljajo nastanitev tujcem v Republiki Sloveniji, so pri tem dolžni zagotoviti minimalne bivanjske in higienske standarde.

(2) Minimalni bivanjski in higienski standardi iz prejšnjega odstavka se določijo v podzakonskem aktu, ki ga skupaj izdajo minister, pristojen za delo, minister, pristojen za prostor, in minister, pristojen za zdravje.

(3) Minimalni bivanjski standardi iz prvega odstavka tega člena določajo opremljenost, vzdrževanje, ogrevanje in osvetlitev prostorov, največje število oseb, ki lahko prebivajo v enem prostoru, in minimalno kvadraturo prostora glede na število oseb.

(4) Minimalni higienski standardi iz prvega odstavka tega člena določajo največje število uporabnikov glede na opremljenost sanitarnih prostorov, ločenost teh prostorov od drugih bivalnih prostorov, njihovo zračenje in osvetlitev.

(5) Višina najemnine za nastanitveni prostor se določi s pogodbo. V primeru spora glede višine najemnine za oddan nastanitveni prostor po tem zakonu odloča pristojno sodišče, pri čemer se smiselno upoštevajo določbe predpisa, ki ureja določitev najvišje priznane tržne najemnine.

(pristojni organi)

(1) Zavod je pristojen za izvajanje postopkov v zvezi z izdajo, podaljšanjem in razveljavitvijo dovoljenj za sezonsko delo, podajo in umikom soglasij k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali pisni odobritvi, izdajo obvestil iz 9. člena tega zakona in potrdil o pravočasno vloženih prošnjah za podaljšanje dovoljenj za sezonsko delo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če niso posamezna vprašanja z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, ali s tem zakonom drugače urejena.

(2) O pritožbah zoper odločbe in sklepe, ki jih na prvi stopnji izda zavod, odloča ministrstvo, pristojno za delo.

II. poglavje
SOGLASJE ZAVODA IN DOVOLJENJE ZA SEZONSKO DELO
(splošna določba)

(1) Soglasje k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali pisni odobritvi poda zavod na zahtevo organa, pristojnega po zakonu, ki ureja vstop in prebivanje tujcev (v nadaljnjem besedilu: upravna enota). Upravna enota ob vročitvi enotnega dovoljenja, modre karte EU ali pisne odobritve tujcu priloži informativni list, na katerem so navedeni vsi pogoji in elementi zaposlitve ali dela, opredeljeni s soglasjem zavoda.

(2) Zavod poda soglasje, če so izpolnjeni pogoji za podajo soglasja za posamezni namen po tem zakonu, ki ga vlagatelj izkaže v vlogi za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja oziroma modre karte EU. Zavod izda ali podaljša dovoljenje za sezonsko delo, če so izpolnjeni pogoji za opravljanje sezonskega dela iz 30. člena tega zakona.

(3) V času veljavnosti enotnega dovoljenja ali modre karte EU zavod poda soglasje k pisni odobritvi, če so izpolnjeni pogoji za podajo soglasja po tem zakonu.

(4) Zavod soglasja k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali pisni odobritvi ne poda ali se izdaja ali podaljšanje dovoljenja za sezonsko delo zavrne, če je delodajalcu, tujemu delodajalcu, naročniku dela ali tujcu prepovedano zaposlovanje, samozaposlovanje ali delo na podlagi 42. člena tega zakona.

(5) Tujec je v Republiki Sloveniji lahko zaposlen le za polni delovni čas, razen tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo ali tujca, ki se mu delovni čas skrajša v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali starševsko varstvo.

(6) Tujec je lahko še naprej zaposlen ali opravlja delo tudi v času, ko v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi potrdila o pravočasno vloženi prošnji za podaljšanje enotnega dovoljenja, modre karte EU ali dovoljenja za sezonsko delo, vendar izključno pod pogoji in v obsegu, kot mu je bilo to dovoljeno s predhodnim enotnim dovoljenjem, modro karto EU, pisno odobritvijo ali dovoljenjem za sezonsko delo.

(7) V postopku podaje soglasja se v tujini pridobljena izobrazba dokazuje s fotokopijo overjene listine o izobraževanju in njenim prevodom v slovenski jezik. Izvirnik listine o izobraževanju, katerega fotokopija se priloži, mora biti predhodno overjen na podlagi Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Uradni list FLRJ, št. 10/62) z žigom Apostille ali v primeru, ko tuja država ni podpisnica te konvencije, na podlagi Zakona o overovitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01).

(8) V postopku podaje soglasja se v Republiki Sloveniji pridobljena izobrazba dokazuje s fotokopijo javne listine o izobraževanju, v Republiki Sloveniji pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija pa s fotokopijo javne listine o pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji.

(9) V postopku podaje soglasja za opravljanje reguliranega poklica se ustreznost v tujini pridobljene poklicne kvalifikacije ali izobrazbe dokazuje z odločbo organa, pristojnega za priznavanje poklicnih kvalifikacij, ali mnenjem organa, pristojnega za priznavanje ali vrednotenje izobraževanja.

1. Soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo
(splošna določba)

(1) Enotno dovoljenje, izdano ali podaljšano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, ter pisna odobritev, izdana na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, v času veljavnosti tujcu omogočata dostop do trga dela. Tujec lahko na tej podlagi opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava, se zaposli pri kateremkoli delodajalcu, se zaposli pri več delodajalcih ali se samozaposli, ne more pa na tej podlagi opravljati dela kot napoten delavec delodajalca s sedežem ali prebivališčem izven Republike Slovenije.

(2) V obdobju treh let od izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo oziroma izdaje pisne odobritve na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo v postopkih podaljšanja ali izdaje novega enotnega dovoljenja oziroma pisne odobritve za istega tujca novo soglasje ni potrebno.

(pogoji za podajo soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo)

(1) V postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja, razen za namen napotitve, ali izdaje pisne odobritve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, če tujec izpolnjuje naslednje pogoje:

  1. ima najmanj poklicno izobrazbo ali pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo v Republiki Sloveniji in je bil v zadnjih 24 mesecih pred vložitvijo vloge najmanj 20 mesecev zaposlen ali samozaposlen v Republiki Sloveniji in na tej podlagi vključen v obvezna socialna zavarovanja ali
  2. je bil v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge najmanj 30 mesecev zaposlen ali samozaposlen v Republiki Sloveniji in na tej podlagi vključen v obvezna socialna zavarovanja ali
  3. je v obdobju zadnjih dveh let v Republiki Sloveniji pridobil najmanj visokošolsko izobrazbo ter se namerava zaposliti ali samozaposliti ali
  4. je v obdobju zadnjih dveh let v Republiki Sloveniji zaključil program raziskovalnega dela in se namerava zaposliti ali samozaposliti.

(2) Soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, podano k pisni odobritvi na podlagi 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, nadomesti predhodno podano soglasje k enotnemu dovoljenju.

2. Soglasje za samozaposlitev
(pogoj za samozaposlitev)

(1) V postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja zaradi samozaposlitve tujca soglasje zavoda ni potrebno.

(2) Tujec se lahko samozaposli po enoletnem neprekinjenem zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji.

(3) Pogoj enoletnega predhodnega prebivanja iz prejšnjega odstavka ne velja za tujca, ki je vpisan v poslovni register kot oseba, ki bo opravljala samostojno poklicno dejavnost.

3. Soglasje za zaposlitev
(splošna določba)

Enotno dovoljenje, izdano ali podaljšano na podlagi soglasja za zaposlitev, ter pisna odobritev, izdana na podlagi soglasja za zaposlitev, sta vezani na zaposlitvene potrebe delodajalca. Tujec se sme na tej podlagi zaposliti le pri delodajalcu, ki je v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma izdaje pisne odobritve izpolnjeval pogoje za zaposlitev tujca po tem zakonu.

(pogoji za podajo soglasja za zaposlitev)

(1) V postopku izdaje enotnega dovoljenja za namen zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k enotnemu dovoljenju, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. da v evidenci brezposelnih oseb ni ustrezne brezposelne osebe;
  2. da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v registru kmetijskih gospodarstev oziroma v poslovnem registru za opravljanje dejavnosti, v okviru katere bo tujec opravljal delo;
  3. da delodajalec ni v postopku likvidacije ali stečaja;
  4. da delodajalec aktivno posluje, kar pomeni:
  • da je pri delodajalcu najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge že zaposlena in vključena v obvezna socialna zavarovanja najmanj ena oseba, zaposlena za poln delovni čas, ali
  • da je delodajalec kot posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev, najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge vključen v obvezna socialna zavarovanja ali
  • da je imel delodajalec v vsakem od zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo vloge prilive iz naslova opravljanja dejavnosti najmanj v višini 10.000 eurov na transakcijski račun, odprt v Republiki Sloveniji;
  1. da je delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja, če je zaposloval delavce, in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti;
  2. da ni izkoriščena kvota iz 41. člena tega zakona;
  3. da tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec;
  4. da je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi, v skladu z določbami tega zakona.

(2) V primeru delodajalcev, ki so registrirani manj kot šest mesecev, se pogoj iz 4. točke prejšnjega odstavka šteje za izpolnjen, če je delodajalec pred vložitvijo vloge investiral najmanj 50.000 eurov v dejavnost, v okviru katere bo tujec opravljal delo.

(3) V primeru tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo se soglasje za zaposlitev poda brez preverjanja pogoja iz 4. točke prvega odstavka tega člena in pogoja iz prejšnjega odstavka.

(4) V primeru tujca, ki je športnik ali strokovni delavec v skladu z zakonom, ki ureja šport, se soglasje za zaposlitev poda brez preverjanja pogojev iz 1. točke in prve alineje 4. točke prvega odstavka tega člena, če je vlogi priloženo mnenje pristojne nacionalne panožne športne zveze po zakonu, ki ureja šport, o tem, da za zaposlitev v športni panogi ni ustrezne brezposelne osebe.

(5) Tujcu, ki je prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in ga v zaposlitev napotuje zavod, se za namen te zaposlitve poda soglasje k izdaji enotnega dovoljenja za namen zaposlitve brez preverjanja pogojev iz prvega odstavka tega člena.

(6) V primeru, da delodajalčeva obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za zadnji mesec pred vložitvijo vloge še ni nastala, se izpolnjevanje pogoja iz 5. točke prvega odstavka tega člena ugotavlja na podlagi podatkov za zadnjih šest mesecev ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, pred vložitvijo vloge, za katere je obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja že nastala.

(7) Minister, pristojen za delo, lahko določi primere, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela oziroma posebnih okoliščin na strani delodajalca ali tujca ni vezana na trg dela in se soglasje k enotnemu dovoljenju ali pisni odobritvi za namen zaposlitve poda brez ugotavljanja izpolnjevanja pogoja iz 1. točke prvega odstavka tega člena.

(8) Minister, pristojen za delo, lahko na podlagi ugotovitve, da zaposlovanje tujcev ne bo škodljivo vplivalo na trg dela, ob upoštevanju stanja brezposelnosti, strukture zaposlovanja in regionalnih potreb za odpiranje novih delovnih mest v okviru posameznih gospodarskih panog, s soglasjem socialnih partnerjev določi poklice, v zvezi s katerimi se soglasje k enotnemu dovoljenju ali pisni odobritvi za namen zaposlitve poda brez ugotavljanja izpolnjevanja pogoja iz 1. točke prvega odstavka tega člena.

(soglasje k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve)

(1) Soglasje k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tujca pri istem delodajalcu in na istem delovnem mestu zavod poda, če:

(2) Pri podaji soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve se za istega delodajalca šteje tudi univerzalni pravni naslednik delodajalca v primeru univerzalnega pravnega nasledstva.

(soglasje k pisni odobritvi na podlagi zaposlitve)

(1) Soglasje k pisni odobritvi zaradi zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, ki nadomesti predhodno podano soglasje, zavod poda, če so izpolnjeni pogoji iz 1. in 7. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.

(2) V primeru, ko je pri tujcu v času trajanja delovnega razmerja v Republiki Sloveniji ugotovljena invalidnost po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in mu je z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali sodišča v Republiki Sloveniji priznana pravica na podlagi te invalidnosti, soglasje zavoda k pisni odobritvi za zamenjavo delovnega mesta pri istem delodajalcu za preostali čas veljavnosti enotnega dovoljenja ni potrebno.

(3) Soglasje k pisni odobritvi zaradi zamenjave delodajalca, ki nadomesti predhodno podano soglasje, zavod poda, če so izpolnjeni pogoji iz 17. člena tega zakona.

(4) Soglasje k pisni odobritvi zaradi zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih zavod poda, če ima tujec najmanj visokošolsko izobrazbo in so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • da je od dneva vključitve v obvezna socialna zavarovanja na podlagi prve zaposlitve pretekel najmanj en mesec;
  • da so izpolnjeni pogoji iz 17. člena tega zakona;
  • da je sklenjen sporazum med novim delodajalcem, tujcem in delodajalcem, pri katerem je tujec že zaposlen.
4. Soglasje k modri karti EU
(pogoji za podajo soglasja)

(1) V postopku izdaje modre karte EU zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k modri karti EU, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. da ima tujec najmanj visokošolsko izobrazbo,
  2. da je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi za najmanj eno leto, s katero je tujcu zagotovljena plača v višini najmanj 1,5-kratnika povprečne letne bruto plače v Republiki Sloveniji, ki se izračuna na podlagi povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, nazadnje objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije,
  3. da so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 7. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.

(2) V prvih dveh letih zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k podaljšanju modre karte EU, če sta izpolnjena pogoja iz 2. točke prejšnjega odstavka in pogoj iz 5. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.

(3) V prvih dveh letih zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k pisni odobritvi za zamenjavo delovnega mesta pri istem delodajalcu, če sta izpolnjena pogoja iz 2. točke prvega odstavka tega člena in pogoj iz 1. in 7. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.

(4) V prvih dveh letih zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k pisni odobritvi za zamenjavo delodajalca, če sta izpolnjena pogoja iz 2. točke prvega odstavka tega člena in pogoji iz 1., 2., 3., 4., 5. in 7. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.

(5) Po prvih dveh letih zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k podaljšanju modre karte EU, če sta izpolnjena pogoja iz 2. točke prvega odstavka tega člena.

5. Soglasje za napotene delavce
(splošna določba)

(1) Tuji delodajalci lahko v Republiko Slovenijo napotijo delavce v skladu s predpisi Republike Slovenije in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(2) Tuji delodajalec lahko napoti svoje delavce z namenom:

  1. izvajanja čezmejnih storitev v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pogodbe z naročnikom storitve iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije ali na podlagi pogodbe z izvajalcem storitve, ki ima sklenjeno pogodbo z naročnikom storitve iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije;
  2. izvedbe določenih nalog v subjektu gostitelju, s katerim je povezan, če subjekt gostitelj izpolnjuje pogoje iz 4. in 5. točke prvega odstavka 17. člena ali drugega odstavka 17. člena tega zakona;
  3. usposabljanja v gospodarski družbi s sedežem v Republiki Sloveniji, s katero je povezan na enega izmed načinov, opredeljenih v prvem odstavku 24. člena tega zakona.

(3) Soglasje za napotene delavce lahko tuji delodajalec, razen v primerih iz 24. člena tega zakona, pridobi le za tiste delavce, ki so že najmanj devet mesecev oziroma v primeru iz 3. točke tretjega odstavka 23. člena tega zakona najmanj šest mesecev neprekinjeno zaposleni pri njem ali v kapitalsko povezani gospodarski družbi s sedežem v tretji državi.

(4) Soglasje za napotene delavce se poda v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja, če ni izkoriščena kvota iz 41. člena tega zakona.

(čezmejno izvajanje storitev)

(1) Soglasje k izdaji enotnega dovoljenja za delavca, napotenega na delo v okviru čezmejnega izvajanja storitev, se lahko poda pod pogoji iz prejšnjega člena, in sicer enkrat ali večkrat, pri čemer skupno trajanje izvajanja storitve ne sme presegati 90 dni v koledarskem letu.

(2) Soglasje k podaljšanju enotnega dovoljenja za napotenega delavca se lahko poda, če se izvajanje pogodbe podaljša za največ en mesec in če izvajalec in naročnik dokažeta, da se storitve zaradi objektivnih razlogov (npr. višja sila, zamuda pri izvedbi del, ki so vezana na dela, določena v pogodbi) niso mogle izvesti v dogovorjenem roku.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko storitev, ki je posebnega pomena za državo, izvaja daljši čas. O tem, ali gre za storitev, ki je posebnega pomena za državo, odloči ministrstvo, pristojno za delo, na podlagi pozitivnega mnenja ministrstva, pristojnega za področje dejavnosti, in sicer na zaprosilo naročnika storitve, kateremu priloži pogodbo o izvajanju storitve ter pisno obrazložitev, iz katere izhaja poseben pomen za državo, čas izvajanja storitve ter število napotenih delavcev, potrebnih za izvedbo storitve.

(premestitev oseb znotraj povezanih gospodarskih družb)

(1) Soglasje za napotenega delavca, premeščenega na delo v okviru premestitve oseb znotraj povezanih gospodarskih družb, se v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja poda pod pogoji iz tega člena in iz 21. člena tega zakona.

(2) Soglasje za napotenega delavca se v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja zaradi dolgotrajne premestitve iz povezane gospodarske družbe, ki ima sedež v drugi državi članici EU, poda pod pogoji iz tega člena.

(3) Napoteni delavci iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko pri subjektu gostitelju opravljajo delo le na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s tujim delodajalcem, in akta o premestitvi, ki mora vsebovati določila o:

  1. trajanju in kraju opravljanja dela za čas premestitve v Republiki Sloveniji;
  2. zagotavljanju pravic, razen plače, v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki se nanašajo na položaj delavcev, napotenih na delo v Republiko Slovenijo;
  3. predvideni vrnitvi v povezano družbo s sedežem v tretji državi ali v drugi državi članici EU;
  4. nalogah, ki jih bo napoteni delavec opravljal v subjektu gostitelju;
  5. višini plače napotenega delavca, ki ne sme biti nižja od višine plače, ki jo za zasedbo primerljivih delovnih mest prejmejo delavci v Republiki Sloveniji, v skladu s predpisi in kolektivnimi pogodbami s splošno veljavnostjo ali veljavnostjo na ravni dejavnosti.

(4) Tuji delodajalec lahko za opravljanje določenih nalog v subjektu gostitelju premesti naslednje delavce:

  1. tujca, ki bo zasedal vodstveno mesto v gospodarski družbi, v katero je napoten, za kar se šteje mesto, ki zahteva vodenje gospodarske družbe ali njenega dela in nadzor nad delom drugih nadzornih, strokovnih ali poslovodnih delavcev ter omogoča neposredni ali posredni vpliv na kadrovske zadeve;
  2. tujca z najmanj poklicno izobrazbo, ki ima posebna znanja in poklicne izkušnje, bistvene na področju izvajanja registriranih dejavnosti gospodarske družbe, v katero je napoten;
  3. tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo, ki je premeščen za namene poklicnega razvoja ali usposabljanja v poslovnih tehnikah ali metodah.

(5) Če kljub izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka tega člena in 3. točke prejšnjega odstavka obstaja dvom, ali se bo premestitev iz 3. točke prejšnjega odstavka izvajala z namenom poklicnega razvoja ali usposabljanja, lahko zavod v postopku podaje soglasja k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja zahteva predložitev pogodbe o usposabljanju, ki jo skleneta gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji in gospodarska družba s sedežem v tretji državi in ki mora vsebovati podatke o:

  1. opisu programa usposabljanja z namenom poklicnega razvoja ali usposabljanja v poslovnih tehnikah ali metodah;
  2. načinu usposabljanja delavcev, ki je lahko individualno ali skupinsko;
  3. področju usposabljanja (strokovno področje, poklic ali delovno mesto, na katerem se bo usposabljanje izvajalo);
  4. mentorju (osebno ime, raven dosežene izobrazbe in delovno mesto) in njegovih obveznostih.
(usposabljanje napotenih in slovenskih delavcev v povezanih gospodarskih družbah)

(1) Usposabljanje v gospodarskih družbah se lahko izvaja, če sta gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji ter gospodarska družba s sedežem v tretji državi kapitalsko povezani ali če gre za poslovno-tehnično sodelovanje ali prenos tehnologije. Za kapitalsko povezani gospodarski družbi se za podajo soglasja iz tega člena štejeta gospodarski družbi, ki sta v večinski lasti iste gospodarske družbe, ali gospodarski družbi, med katerima ima ena najmanj deset odstotni delež v drugi gospodarski družbi, ki pa ne sme biti manjši od 10.000 eurov. Pogodba o poslovno-tehničnem sodelovanju ali prenosu tehnologije se šteje za ustrezno, če sta gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji ter gospodarska družba s sedežem v tretji državi v skladu s predpisi obeh držav registrirani za opravljanje dejavnosti na področjih, na katerih bosta sodelovali po tej pogodbi in izkazuje najmanj 40.000 eurov letnega prometa med gospodarsko družbo s sedežem v Republiki Sloveniji ter gospodarsko družbo s sedežem v tretji državi.

(2) Usposabljanje tujih napotenih delavcev in usposabljanje slovenskih delavcev se izvaja v gospodarski družbi s sedežem v Republiki Sloveniji na podlagi pogodbe o usposabljanju, ki jo skleneta gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji ter gospodarska družba s sedežem v tretji državi.

(3) Pogodba o usposabljanju mora vsebovati določila o plačilu, nastanitvi in prehrani napotenih delavcev ter program usposabljanja.

(4) Program usposabljanja mora vsebovati podatke o:

  1. napotenih delavcih z navedbo delovnih mest pri tujem delodajalcu in njihovo strokovno izobrazbo;
  2. načinu usposabljanja delavcev, ki je lahko individualno ali skupinsko;
  3. področju usposabljanja (strokovno področje, poklic ali delovno mesto, na katerem se bo usposabljanje izvajalo);
  4. ciljih usposabljanja (znanje in usposobljenost, ki naj bi ju delavci dosegli, npr. uvajanje v delo v zvezi z novimi tehnologijami, standardi, ekološkimi zahtevami, funkcionalno izobraževanje);
  5. mentorju (osebno ime, izobrazba in delovno mesto) in njegovih obveznostih;
  6. kraju usposabljanja (npr. proizvodni prostori, učne delavnice gospodarske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, udeležba na seminarjih) ter času opravljanja usposabljanja na posamezni lokaciji.

(5) K vlogi za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja mora biti priloženo soglasje o ustreznosti pogodbe s programom usposabljanja, ki ga, na podlagi kriterijev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, izda združenje delodajalcev ali pristojna zbornica, ustanovljena na podlagi zakona, ki ureja gospodarske zbornice, ali drugega zakona, in za katero je ugotovljena njena reprezentativnost.

(6) Gospodarska družba s sedežem v tretji državi lahko na usposabljanje svojih ali usposabljanje slovenskih delavcev napoti posameznega delavca večkrat, vendar največ za šest mesecev v času dveh let.

(7) Zavod poda soglasje k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja za usposabljanje v povezanih gospodarskih družbah pod pogoji iz tega člena in 21. člena tega zakona.

6. Soglasje za usposabljanje ali izpopolnjevanje tujcev
(pogoji za podajo soglasja)

(1) Zavod poda soglasje k izdaji enotnega dovoljenja za namen usposabljanja ali izpopolnjevanja tujcev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi za namen usposabljanja ali izpopolnjevanja ali pogodba civilnega prava, če drugi predpisi omogočajo opravljanje usposabljanja ali izpopolnjevanje brez sklenjenega delovnega razmerja;
  2. je priloženo pozitivno mnenje gospodarskega združenja, pristojne zbornice ali ministrstva, pristojnega za področje dejavnosti, k programu usposabljanja ali izpopolnjevanja;
  3. tujec še ni bil vključen v vsebinsko podoben program usposabljanja ali izpopolnjevanja;
  4. je naročnik dela ali delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja, če je zaposloval delavce, in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.

(2) Če usposabljanje ali izpopolnjevanje organizira gospodarsko združenje, pristojna zbornica ali ministrstvo, pristojno za področje dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: organizator), mnenje iz 2. točke prejšnjega odstavka ni potrebno. V tem primeru organizator in delodajalec, pri katerem se bo tujec usposabljal ali izpopolnjeval, skleneta pisno pogodbo, s katero uredita medsebojna razmerja glede obveznosti in odgovornosti obeh pogodbenih strank pri izvajanju programa usposabljanja ali izpopolnjevanja.

(3) V primeru, da delodajalčeva obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za zadnji mesec pred vložitvijo vloge še ni nastala, se izpolnjevanje pogoja iz 4. točke prvega odstavka tega člena ugotavlja na podlagi podatkov za zadnjih šest mesecev, ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, pred vložitvijo vloge, za katere je obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja že nastala.

(4) Program usposabljanja ali izpopolnjevanja tujcev se lahko izvaja največ za čas do enega leta. Če programa usposabljanja ali izpopolnjevanja ni mogoče zaključiti v času enega leta, se lahko njegovo izvajanje podaljša za največ šest mesecev. Kadar se usposabljanje ali izpopolnjevanje izvajata na področju zdravstva (npr. specializacija), se lahko izvajanje programa usposabljanja ali izpopolnjevanja podaljša do zaključka specializacije.

(5) Zavod v postopku podaljšanja enotnega dovoljenja poda soglasje le na podlagi obrazložitve razlogov, zaradi katerih programa usposabljanja ali izpopolnjevanja ni bilo mogoče zaključiti, in predložene ustrezne pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe civilnega prava za predmetno obdobje.

(6) Tujec lahko z veljavnim enotnim dovoljenjem, izdanim na podlagi soglasja za usposabljanje ali izpopolnjevanje tujcev, zamenja delovno mesto pri istem delodajalcu, zamenja delodajalca ali sklene novo pogodbo civilnega prava le na podlagi novega enotnega dovoljenja. Soglasje k pisni odobritvi zaradi zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih zavod poda pod pogoji iz četrtega odstavka 19. člena tega zakona.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 56 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!