S tem zakonom se določajo pogoji za zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev ter s tem povezane naloge Republike Slovenije za urejanje in zaščito trga dela.

(1) Republika Slovenija sklepa mednarodne pogodbe, s katerimi določa pogoje za zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, ter sprejema ukrepe za zaščito domačega trga dela, določene s tem zakonom.

(2) V skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo ter urejajo prosto gibanje delavcev in prosto izvajanje storitev med državami članicami Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) in Švicarske konfederacije, lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije uvedbo in ukinitev ukrepov, ki jih omogočajo mednarodne pogodbe (prehodno obdobje ali varnostna klavzula).

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašajo naslednje direktive Evropske unije:

• (prenehala veljati)
• Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L št. 212 z dne 7. 8. 2001, str. 12);
• Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L št. 251 z dne 3. 10. 2003, str. 12);
• Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne 23. 1. 2004, str. 44), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2011/51/EU z dne 11. maja 2011 o spremembah Direktive Sveta 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite (UL L št. 132 z dne 19. 5. 2011, str. 1);
• Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L št. 158 z dne 30. 4. 2004, str. 77);
• Direktiva Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, izdanem prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi (UL L št. 261 z dne 6. 8. 2004, str. 19);
• Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L št. 132 z dne 21. 5. 2016, str. 21);

– Direktiva (EU) 2021/1883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2021 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve in razveljavitvi Direktive Sveta 2009/50/ES (UL L št. 382 z dne 28. 10. 2021, str. 1); * Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/52/ES z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2009, str. 24); * Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L št. 337 z dne 20. 12. 2011, str. 9); * Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2011/98/EU z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343, 23. 12. 2011, str. 1); * Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2013/33/EU z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L št. 180 z dne 29. 6. 2013, str. 96); * Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/36/EU z dne 26. februarja 2014 o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014, str. 375); * Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/66/EU z dne 15. maja 2014 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja (UL L št. 157 z dne 27. 5. 2014, str. 1).

Za potrebe tega zakona posamezni pojmi pomenijo:

1. delodajalec ali delodajalka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec): pravna oseba ali posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji, ter drug subjekt, določen z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ki zaposluje tujca na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
2. enotno dovoljenje: enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki ga v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, izda pristojni organ in ki tujcu omogoča, da vstopi, prebiva in dela v Republiki Sloveniji;

2.a informativni list: informacija o pogojih in elementih zaposlitve ali dela, izdana na podlagi soglasja za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja ali modre karte EU, ali izdana na podlagi soglasja za zamenjavo;

3. povezane gospodarske družbe: za povezani gospodarski družbi se štejeta gospodarski družbi, ki sta v večinski lasti iste gospodarske družbe, ali gospodarski družbi, med katerima ima ena neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v drugi zaradi njenega lastništva, finančne udeležbe v njej ali pravil upravljanja. Prevladujoč vpliv obstaja, ko ima ena gospodarska družba neposredno ali posredno glede na drugo gospodarsko družbo večino njenega vpisanega kapitala, nadzor nad večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdala, ali lahko imenuje več kot polovico članov njenega upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa;

3.a poslovna dejavnost: dejavnost, v kateri tujec ne pridobiva dohodka, neposredno ne opravlja prodaje ali storitev, temveč zgolj sodeluje na poslovnih sestankih, vzpostavlja poslovne stike, vključno s pogajanji v zvezi z opravljanjem storitev ali dejavnosti, tudi tistih v zvezi s pripravami na tržno prisotnost tujega delodajalca v Republiki Sloveniji;

3.b visoke poklicne kvalifikacije: kvalifikacije, dokazane z dokazilom o visokošolskih kvalifikacijah ali visoki poklicni usposobljenosti;

3.c visokošolske kvalifikacije: vsaka diploma, spričevalo ali drugo dokazilo o formalnih kvalifikacijah, ki ga je izdal pristojni organ in ki dokazuje uspešen zaključek visokošolskega programa ali enakovrednega programa terciarnega izobraževanja, in sicer sklopa študijskih predmetov, ki ga zagotavlja izobraževalna ustanova, ki jo država, v kateri ima izobraževalna ustanova sedež, priznava kot visokošolsko ustanovo ali enakovredno ustanovo terciarnega izobraževanja, kadar študij, potreben za pridobitev teh kvalifikacij, traja najmanj tri leta in ustreza najmanj ravni 6 Mednarodne standardne klasifikacije izobraževanja (ISCED 2011) ali 6. ravni evropskega ogrodja kvalifikacij v skladu z nacionalnim pravom;

3.č visoka poklicna usposobljenost: znanje, spretnosti in kompetence, potrjene s poklicnimi izkušnjami na ravni, primerljivi z visokošolskimi kvalifikacijami, ki so relevantne za poklic ali sektor, naveden v pogodbi o zaposlitvi, in ki so bili pridobljeni v najmanj treh letih v obdobju zadnjih sedem let v zvezi s poklici po Standardni klasifikaciji poklicev 2008 (SKP 08): 133 vodstveni delavci na področju storitev informacijske in komunikacijske tehnologije in 25 strokovnjaki za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;

3.d SOK: enotni sistem kvalifikacij v Republiki Sloveniji za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide, kot jih določa zakon, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij;

3.e 4. raven SOK: najmanj izobrazba, pridobljena po izobraževalnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 4. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij;

3.f 6. raven SOK: najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij;

3.g 7. raven SOK: najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij;

4. modra karta EU: dovoljenje za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve, ki se izda v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in ki njenemu imetniku omogoča, da vstopi, prebiva in se zaposli v Republiki Sloveniji;
5. napoteni delavec ali napotena delavka (v nadaljnjem besedilu: napoteni delavec): tujec ali tujka, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu s sedežem ali prebivališčem izven Republike Slovenije začasno opravlja delo v Republiki Sloveniji;
6. naročnik dela: pravna oseba ali posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji, za katerega bo tujec opravljal določeno delo na podlagi sklenjene pogodbe civilnega prava;
7. soglasje za zamenjavo: potrdilo o izpolnjevanju pogojev, določenih s tem zakonom, ki ga na zahtevo organa, pristojnega v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, da Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) k zamenjavi delovnega mesta, zamenjavi delodajalca, ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih, v času veljavnosti enotnega dovoljenja;
8. soglasje: potrdilo o izpolnjevanju pogojev, določenih s tem zakonom, ki ga na zahtevo organa, pristojnega po zakonu, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, poda zavod k enotnemu dovoljenju ali modri karti EU, za določen namen zaposlitve ali dela;
9. tretja država: vsaka država, ki ni članica EU, EGP ali ni Švicarska konfederacija;
10. tujec ali tujka (v nadaljnjem besedilu: tujec): oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije;
11. tuji delodajalec ali tuja delodajalka (v nadaljnjem besedilu: tuji delodajalec): pravna oseba ali posameznik, ki je registriran za opravljanje dejavnosti in ima prebivališče ali sedež v tretji državi, ki zaposluje tujca na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
12. zastopnik ali zastopnica (v nadaljnjem besedilu: zastopnik): državljan tretje države, ki je vpisan v ustrezen register kot oseba, pooblaščena za zastopanje;
13. subjekt gostitelj je gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, kamor je napoten tujec v okviru premestitve znotraj povezanih gospodarskih družb.

(1) Določbe tega zakona veljajo za vse tujce, razen če ta zakon ali mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače.

(2) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za tujce, ki:

1. so po mednarodnem pravu upravičeni do privilegijev in imunitete ter razpolagajo s posebnim dokumentom, ki ga izda ali evidentira pristojno ministrstvo za zunanje zadeve;
2. opravljajo delo na podlagi ustreznih sporazumov z mednarodnimi organizacijami, sporazumov med pristojnimi institucijami ali v okviru mednarodnih projektov o strokovno tehnični pomoči, izobraževanju, izpopolnjevanju ali raziskovanju;
3. so tuji dopisniki, akreditirani v Republiki Sloveniji in drugi dopisniki in poročevalci za tuje medije, v času izvajanja dejavnosti obveščanja;
4. opravljajo duhovniški poklic ali redovniško dejavnost v okviru registrirane verske skupnosti in tujce, ki organizirajo oziroma vodijo karitativno in humanitarno dejavnost v okviru priznane humanitarne organizacije ali registrirane verske skupnosti;
5. na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za obrambo, ali ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, opravljajo storitve za potrebe obrambe in varnosti države, in osebe, ki se strokovno izpopolnjujejo na teh področjih;
6. izvajajo interventne storitve v primerih, ko je treba nemudoma zagotoviti storitve tuje pravne osebe ali ustrezno usposobljenega tujca zaradi reševanja življenj, ukrepov, potrebnih za preprečitev ogrožanja zdravja prebivalstva, ali zaradi odprave ali preprečitve gospodarske škode, ki je posledica naravne nesreče;
7. so člani posadke ladij, posadke letal ali opravljajo tranzitne prevoze v cestnem ali železniškem prometu in so zaposleni pri tujem delodajalcu;
8. so v skladu z zakonom vpisani v sodni register v Republiki Sloveniji kot ustanovitelji, družbeniki ali člani nadzornih svetov gospodarskih družb za opravljanje dela v tej funkciji in obenem niso vpisani v sodni register kot zastopniki;
9. v Republiki Sloveniji opravljajo poslovno dejavnost. Ta dejavnost je časovno omejena na 90 dni v šestih mesecih, šteto od dneva prvega vstopa tujca v Republiko Slovenijo;
10. kot predavatelji sodelujejo na organiziranih strokovnih srečanjih, predstavljajo znanstvene dosežke ali občasno sodelujejo pri njihovem izvajanju, tujce, ki so njihovo spremljevalno tehnično osebje, ter tujce, ki opravljajo začasno raziskovalno delo (sobotno leto);
11. osebno opravljajo storitve na področju kulture kot udeleženci kulturnih delavnic, srečanj, kolonij ali drugih kulturnih dogodkov ali kot poročevalci o njih; kot sodelavci, ustvarjalci in poustvarjalci s področja glasbene, glasbeno-scenske, plesne in baletne, literarne, fotografske, video in filmske umetnosti, umetnosti elektronskih medijev, vizualne umetnosti, arhitekture in oblikovanja, intermedijske umetnosti, uprizoritvene umetnosti, področja varovanja kulturne dediščine, knjižničarstva in arhivistike, ter tujce, ki so spremljajoče instruktažno, poročevalsko, organizacijsko in tehnično osebje;
12. sodelujejo na športnih prireditvah;
13. v Republiki Sloveniji opravljajo raziskovalno delo na podlagi sporazuma o gostovanju z raziskovalno organizacijo iz Republike Slovenije, tujce, ki v Republiki Sloveniji izvajajo program raziskovalnega dela do največ treh mesecev in imajo v drugi državi članici EU izdano dovoljenje za prebivanje raziskovalca ter tujci, ki imajo status mladega raziskovalca, pridobljen v Republiki Sloveniji;
14. so poklicni športniki ali zasebni športni delavci in so v Republiki Sloveniji sklenili pogodbo o sodelovanju s slovenskim klubom ali športno organizacijo s sedežem v Republiki Sloveniji in so vpisani v razvid poklicnih športnikov ali v razvid zasebnih športnih delavcev, v 90 dneh od dneva prvega vstopa tujca v Republiko Slovenijo;
15. na območju Republike Slovenije spremljajo oziroma vodijo goste ali skupine gostov iz tujine in so turistični vodniki ali turistični spremljevalci, ki opravljajo dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje razvoja turizma, ali gorski vodniki, ki opravljajo dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja gorsko vodništvo;
16. v okviru sejemskih ali razstavnih prireditev v Republiki Sloveniji opravljajo dela postavljanja, opremljanja in razstavljanja opreme in predmetov;
17. so izvajalci cirkuških predstav, delavci v gostujočih zabaviščnih parkih in drugi podobni delavci;
18. na podlagi mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, ali prava EU uživajo pravico do prostega pretoka delavcev;
19. imajo v Republiki Sloveniji status dijaka ali študenta in na tej podlagi opravljajo začasna in občasna dela v skladu s predpisi, ki urejajo začasna in občasna dela dijakov in študentov, ter tujci, ki na podlagi sporazumov o izmenjavi študentov ali dijakov opravljajo začasna in občasna dela v skladu s predpisi, ki urejajo začasna in občasna dela dijakov in študentov;
20. se zaposlujejo pri delodajalcih s področja javnega sektorja, ki izvajajo zdravstveno dejavnost, v javnih zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo odraslih oseb, v posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle, v varstveno delovnih centrih in socialno varstvenih zavodih za usposabljanje, v javnih zavodih, ki izvajajo socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu, in v javnih socialno varstvenih zavodih, ki izvajajo socialnovarstvene storitve.

(3) V primeru dvoma, če gre za primere iz prejšnjega odstavka, pristojno ministrstvo v 15 dneh od prejema zahteve tujca, upravne enote ali pristojnega nadzornega organa na podlagi tega zakona o tem poda mnenje, in sicer:

1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve;
2. v primerih iz 2. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, za znanost, za inovacije, za vzgojo in izobraževanje, za delo, za gospodarstvo, za turizem ali za šport;
3. v primerih iz 3., 4. in 11. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za kulturo;
4. v primeru iz 5. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za obrambo ali za notranje zadeve;
5. v primeru iz 6. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, za obrambo, za zdravje ali za okolje;
6. v primeru iz 7. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za promet;
7. v primerih iz 8., 9., 15. in 16. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, za turizem ali za obrambo;
8. v primerih iz 10. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, za znanost ali za inovacije;
9. v primerih iz 12. in 14. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za šport;
10. v primerih iz 13. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, za znanost ali za gospodarstvo;
11. v primerih iz 17., 18. in 19. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za delo;
12. v primeru iz 20. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za zdravje ali za delo.

(4) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za tujce, ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati prostovoljno delo, v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljno delo.

(5) Tujci iz drugega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka se lahko zaposlijo, samozaposlijo ali opravljajo delo, če imajo urejeno prebivanje v skladu s predpisi, ki urejajo prebivanje tujcev.

(1) Pravica do prostega dostopa na trg dela pomeni, da se tujec v Republiki Sloveniji lahko zaposli, samozaposli ali opravlja delo brez soglasja k enotnemu dovoljenju ali modri karti EU ali brez dovoljenja za sezonsko delo.

(2) Pravico do prostega dostopa na trg dela ima:

1. tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine s slovenskim državljanom;
2. tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje;
3. tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje za tujca slovenskega rodu;
4. tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtev trgovine z ljudmi;
5. tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtev nezakonitega zaposlovanja;
6. tujec, ki mu je v Republiki Sloveniji priznana pravica do mednarodne zaščite ter njegov družinski član, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine;
7. tujec, ki mu je v Republiki Sloveniji priznan status osebe z začasno zaščito, kar dokazuje z izkaznico osebe z začasno zaščito;
8. tujec, čigar istovetnost je nesporno ugotovljena in ima v Republiki Sloveniji status prosilca za mednarodno zaščito, in sicer po treh mesecih od vložitve prošnje za mednarodno zaščito, če mu v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati tujcu. Izpolnjevanje navedenih pogojev tujec dokazuje s potrdilom ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

(3) Tujci iz prejšnjega odstavka imajo pravico do prostega dostopa na trg dela tudi v času, ko v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi potrdila o pravočasno vloženi prošnji za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali statusa.

(1) Tujec je zaposlen v Republiki Sloveniji, kadar je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju pri delodajalcu v Republiki Sloveniji. Pogodba o zaposlitvi mora biti v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in s kolektivnimi pogodbami, ki zavezujejo delodajalca.

(2) Tujec je samozaposlen v Republiki Sloveniji, če samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost.

(3) Tujec opravlja delo v Republiki Sloveniji, kadar opravlja delo kot napoteni delavec ali opravlja delo na podlagi sklenjene pogodbe civilnega prava, ki se časovno omejeno izvaja na ozemlju Republike Slovenije.

(4) Prepovedano je opravljanje ali omogočanje opravljanja drugega dela kot tistega, za katerega je bilo v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma modre karte EU podano soglasje, ali podano soglasje za zamenjavo, ali za katerega je bilo izdano dovoljenje za sezonsko delo. Tujec z enotnim dovoljenjem, ki mu je bilo izdano ali podaljšano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, ali tujec, ki mu je bilo v času veljavnosti enotnega dovoljenja pri zamenjavi delodajalca, delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih podano soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, ali tujec z enotnim dovoljenjem zaradi opravljanja dela kot samozaposlena oseba in tujec, ki ima v skladu z določbami tega zakona prost dostop na trg dela, lahko opravlja vsa dela v okviru registriranih dejavnosti delodajalca ali poslovnega subjekta ter druge posle, potrebne za obstoj in opravljanje dejavnosti, ki pa ne pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti.

(5) Delodajalec, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, lahko v okviru opravljanja te dejavnosti sklepa pogodbe o zaposlitvi samo s tujci, ki v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi modre karte EU, s tujci, za katere je bilo v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja ali v postopku zamenjave delodajalca, delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih podano soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, ter s tujci, ki imajo v skladu s tem zakonom prost dostop na trg dela.

(6) Posameznik s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ni registriran za opravljanje dejavnosti, ali ni vpisan v register kmetijskih gospodarstev, sme skleniti pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo civilnega prava le s tujcem, ki ima prost dostop na slovenski trg dela, in s tujcem, za katerega je bilo v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja ali v postopku zamenjave delodajalca, delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih podano soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo.

(7) Tujci, ki so v Republiki Sloveniji zaposleni, samozaposleni ali opravljajo delo, morajo imeti urejeno prebivanje v skladu s predpisi, ki urejajo prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

(1) Prijava v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: obvezna socialna zavarovanja) tujcev v Republiki Sloveniji se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo in odjavo iz obveznih socialnih zavarovanj.

(2) Kadar je enotno dovoljenje ali modra karta EU tujcu vročena v Republiki Sloveniji, mora tujec nastopiti delo najpozneje deseti dan od vročitve enotnega dovoljenja ali modre karte EU.

(3) Kadar tujec v času veljavnosti enotnega dovoljenja na podlagi soglasja za zamenjavo zamenja delodajalca ali se zaposli pri dveh ali več delodajalcih, mora nastopiti delo v 30 dneh od vročitve informativnega lista vlagatelju prošnje za podajo soglasja za zamenjavo.

(4) V primerih, ko je enotno dovoljenje ali modra karta EU tujcu vročena izven Republike Slovenije, mora tujec nastopiti delo najkasneje 15. dan od vročitve enotnega dovoljenja ali modre karte EU.

(5) Tujec, za katerega je bilo izdano dovoljenje za sezonsko delo ali vizum, kadar je ta potreben, mora nastopiti delo najkasneje 15. dan od vročitve dovoljenja za sezonsko delo ali vizuma.

(1) Delodajalec lahko pred vložitvijo vloge za izdajo enotnega dovoljenja, modre karte EU, vloge za zamenjavo delodajalca ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih ali dovoljenja za sezonsko delo pridobi obvestilo zavoda o tem, ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezne brezposelne osebe, brez navedbe osebnih podatkov.

(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka delodajalec pridobi na podlagi sporočila o prostem delovnem mestu, vloženega pri zavodu. Zavod posreduje obvestilo iz prejšnjega odstavka vlagatelju v petih delovnih dneh od prejema sporočila o prostem delovnem mestu.

(3) Obvestilo zavoda, da v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih brezposelnih oseb, se šteje kot dokazilo o izpolnjenem pogoju iz 1. točke prvega odstavka 17. člena, 1. točke prvega odstavka 29. člena ter 3. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona, če je bila vloga za izdajo enotnega dovoljenja, modre karte EU, za zamenjavo delodajalca ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih ali dovoljenja za sezonsko delo vložena v 30 dneh od izdaje obvestila.

(1) Delodajalci in naročniki dela, ki zagotavljajo nastanitev tujcem v Republiki Sloveniji, so pri tem dolžni zagotoviti minimalne bivanjske in higienske standarde.

(2) Minimalni bivanjski in higienski standardi iz prejšnjega odstavka se določijo v podzakonskem aktu, ki ga skupaj izdajo minister, pristojen za delo, minister, pristojen za prostor, in minister, pristojen za zdravje.

(3) Minimalni bivanjski standardi iz prvega odstavka tega člena določajo opremljenost, vzdrževanje, ogrevanje in osvetlitev prostorov, največje število oseb, ki lahko prebivajo v enem prostoru, in minimalno kvadraturo prostora glede na število oseb.

(4) Minimalni higienski standardi iz prvega odstavka tega člena določajo največje število uporabnikov glede na opremljenost sanitarnih prostorov, ločenost teh prostorov od drugih bivalnih prostorov, njihovo zračenje in osvetlitev.

(5) Višina najemnine za nastanitveni prostor se določi s pogodbo. V primeru spora glede višine najemnine za oddan nastanitveni prostor po tem zakonu odloča pristojno sodišče, pri čemer se smiselno upoštevajo določbe predpisa, ki ureja določitev najvišje priznane tržne najemnine.

(1) Zavod je pristojen za izvajanje postopkov v zvezi z izdajo, podaljšanjem in razveljavitvijo dovoljenj za sezonsko delo, podajo in umikom soglasij k enotnemu dovoljenju ali modri karti EU, podajo soglasij za zamenjavo, izdajo obvestil iz 9. člena tega zakona in potrdil o pravočasno vloženih prošnjah za podaljšanje dovoljenj za sezonsko delo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če niso posamezna vprašanja z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, ali s tem zakonom drugače urejena.

(2) O pritožbah zoper odločbe in sklepe, ki jih na prvi stopnji izda zavod, odloča ministrstvo, pristojno za delo.

(1) Soglasje k enotnemu dovoljenju ali modri karti EU da zavod na zahtevo organa, pristojnega v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev (v nadaljnjem besedilu: upravna enota). Upravna enota ob vročitvi enotnega dovoljenja ali modre karte EU tujcu priloži informativni list, na katerem so navedeni vsi pogoji in elementi zaposlitve ali dela, opredeljeni s soglasjem zavoda.

(2) Zavod poda soglasje, če so izpolnjeni pogoji za podajo soglasja za posamezni namen po tem zakonu, ki ga vlagatelj izkaže v vlogi za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja oziroma modre karte EU. Zavod izda ali podaljša dovoljenje za sezonsko delo, če so izpolnjeni pogoji za opravljanje sezonskega dela iz 30. člena tega zakona.

(3) V času veljavnosti enotnega dovoljenja ali modre karte EU zavod na zahtevo upravne enote da soglasje za zamenjavo, ki nadomesti predhodno dano soglasje k enotnemu dovoljenju ali modri karti EU. Predhodno dano soglasje velja do prenehanja delovnega razmerja pri prvem delodajalcu. O soglasju za zamenjavo zavod obvesti upravno enoto in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, vlagatelju pa na podlagi danega soglasja vroči informativni list. Na podlagi informativnega lista in veljavnega enotnega dovoljenja ali modre karte EU lahko tujec zamenja delovno mesto, zamenja delodajalca ali se zaposli pri dveh ali več delodajalcih.

(4) Zavod soglasja k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali soglasja za zamenjavo ne da ali se izdaja ali podaljšanje dovoljenja za sezonsko delo zavrne, če je delodajalcu, tujemu delodajalcu, naročniku dela ali tujcu prepovedano zaposlovanje, samozaposlovanje ali delo na podlagi 42. člena tega zakona.

(5) Tujec je v Republiki Sloveniji lahko zaposlen le za polni delovni čas, razen tujca, z najmanj visokošolsko izobrazbo« pa se nadomesti z besedilom »ki izkazuje izobrazbo najmanj na 7. ravni SOK, z najmanj visokošolsko izobrazbo ali tujca, ki se mu delovni čas skrajša v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali starševsko varstvo.

(6) Tujec je lahko še naprej zaposlen ali opravlja delo, opravlja dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik ali opravlja samostojno poklicno dejavnost tudi v času, ko v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi potrdila o pravočasno vloženi prošnji za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje, izdanega na podlagi zakona, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, ali za izdajo dovoljenja za sezonsko delo, vendar izključno pod pogoji in v obsegu, kot mu je bilo dovoljeno s predhodnim dovoljenjem za prebivanje ali dovoljenjem za sezonsko delo, do dokončne oziroma pravnomočne odločitve o vlogi.

(7) Tujec se lahko v poklicih in dejavnostih, ki jih minister, pristojen za delo, določi v skladu z devetim odstavkom 17. člena tega zakona, zaposli na podlagi potrdila o vloženi prošnji za prvo enotno dovoljenje in soglasja zavoda.

(8) Za namen zaposlitev tujca iz prejšnjega odstavka zavod poda:

• soglasje k enotnemu dovoljenju za namen zaposlitve v skladu s 17. členom tega zakona,
• soglasje k modri karti EU v skladu z 20. členom tega zakona,
• soglasje k enotnemu dovoljenju za namen usposabljanja in izpopolnjevanja ali soglasje k enotnemu dovoljenju za namen opravljanja pripravništva v skladu s 25. členom tega zakona,
• soglasje k enotnemu dovoljenju za zastopnika v skladu s 27. členom tega zakona ali
• soglasje k enotnemu dovoljenju za namen sezonskega dela v skladu z 28. in 29. členom tega zakona.

(9) Zavod soglasje iz prejšnjega odstavka posreduje upravni enoti, ki vodi postopek, in vlagatelju. Zavod za namen zaposlitve tujca na podlagi podanega soglasja na zahtevo delodajalca nemudoma izda informativni list ter ga vroči delodajalcu.

10. Tujec iz sedmega odstavka tega člena mora nastopiti delo v roku deset dni od vročitve informativnega lista iz prejšnjega odstavka. Če tujec dela ne nastopi v roku deset dni od vročitve informativnega lista, zavod soglasje umakne in o tem obvesti upravno enoto. Če tujec dokaže, da dela v roku deset dni od vročitve informativnega lista ni nastopil zaradi objektivnih razlogov (npr. bolezni tujca, smrti ožjega družinskega člana), zavod rok za nastop dela podaljša.
11. Tujec iz sedmega odstavka tega člena je lahko zaposlen na podlagi potrdila o vloženi prošnji za prvo enotno dovoljenje in soglasja zavoda do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja.
12. Po zaposlitvi tujca iz sedmega odstavka tega člena mora delodajalec v prvih šestih mesecih po nastopu dela v okviru delovnega časa in brezplačno za tujca zagotoviti udeležbo v javnoveljavnem izobraževalnem programu za odrasle za učenje slovenskega jezika v trajanju najmanj 80 ur. O tej obveznosti mora delodajalec ob nastopu dela tujca pisno obvestiti v tujcu razumljivem jeziku.
13. Delodajalec mora v šestih mesecih od nastopa dela tujca zavodu predložiti potrdilo izvajalca javnoveljavnega izobraževalnega programa o zaključeni udeležbi v programu učenja slovenskega jezika.
14. Če se tujcu iz sedmega odstavka tega člena zaradi objektivnih razlogov (npr. zaradi bolezni tujca, nedostopnosti izobraževalnega programa) ni uspelo udeležiti izobraževalnega programa, mora o tem njegov delodajalec zavod pisno obvestiti v roku 15 dni po poteku roka za predložitev potrdila iz prejšnjega odstavka. Zavod na podlagi pisnega obvestila delodajalca rok za izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka podaljša še za šest mesecev.

15. V postopku podaje soglasja se v tujini pridobljena izobrazba dokazuje s fotokopijo overjene listine o izobraževanju in njenim prevodom v slovenski jezik. Izvirnik listine o izobraževanju, katerega fotokopija se priloži, mora biti predhodno overjen na podlagi Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Uradni list FLRJ, št. 10/62) z žigom Apostille ali v primeru, ko tuja država ni podpisnica te konvencije, na podlagi Zakona o overovitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01).
16. V postopku podaje soglasja se v Republiki Sloveniji pridobljena izobrazba dokazuje s fotokopijo javne listine o izobraževanju, v Republiki Sloveniji pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija pa s fotokopijo javne listine o pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji.
17. V postopku podaje soglasja za opravljanje reguliranega poklica se ustreznost v tujini pridobljene poklicne kvalifikacije ali izobrazbe dokazuje z odločbo organa, pristojnega za priznavanje poklicnih kvalifikacij, ali mnenjem organa, pristojnega za priznavanje ali vrednotenje izobraževanja.

(1) Enotno dovoljenje, izdano ali podaljšano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, v času veljavnosti tujcu omogoča dostop do trga dela. Tujec lahko na tej podlagi opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava, se zaposli pri kateremkoli delodajalcu, se zaposli pri več delodajalcih ali se samozaposli, ne more pa na tej podlagi opravljati dela kot napoten delavec delodajalca s sedežem ali prebivališčem izven Republike Slovenije.

(2) V primeru zamenjave delovnega mesta, zamenjave delodajalca ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih lahko zavod na zahtevo upravne enote v času veljavnosti enotnega dovoljenja da soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo tujca, če tujec izpolnjuje katerega od pogojev iz 14. člena tega zakona.

(3) V obdobju treh let od izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo oziroma podaje soglasja iz prejšnjega odstavka v postopkih podaljšanja ali izdaje novega enotnega dovoljenja za istega tujca novo soglasje ni potrebno.

(1) V postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja, razen za namen napotitve, ali v postopku zamenjave delodajalca, delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, če tujec izpolnjuje naslednje pogoje:

1. ima izobrazbo najmanj na 4. ravni SOK ali pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo v Republiki Sloveniji in je bil v zadnjih 24 mesecih pred vložitvijo vloge najmanj 20 mesecev zaposlen ali samozaposlen v Republiki Sloveniji in na tej podlagi vključen v obvezna socialna zavarovanja ali
2. je bil v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge najmanj 30 mesecev zaposlen ali samozaposlen v Republiki Sloveniji in na tej podlagi vključen v obvezna socialna zavarovanja ali
3. je v obdobju zadnjih dveh let v Republiki Sloveniji uspešno zaključil najmanj višje strokovno izobraževanje in pridobil izobrazbo najmanj na 6. ravni SOK ter se namerava zaposliti ali samozaposliti ali
4. je v obdobju zadnjih dveh let v Republiki Sloveniji zaključil program raziskovalnega dela in se namerava zaposliti ali samozaposliti.

(1) V postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja zaradi samozaposlitve tujca soglasje zavoda ni potrebno.

(2) Tujec se lahko samozaposli po enoletnem neprekinjenem zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji.

(3) Pogoj enoletnega predhodnega prebivanja iz prejšnjega odstavka ne velja za tujca, ki je vpisan v poslovni register kot oseba, ki bo opravljala samostojno poklicno dejavnost.

(1) Enotno dovoljenje, izdano ali podaljšano na podlagi soglasja za zaposlitev, ter soglasje za zamenjavo, sta vezani na zaposlitvene potrebe delodajalca. Tujec se sme na tej podlagi zaposliti le pri delodajalcu, ki je v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja oziroma izdaje soglasja za zamenjavo izpolnjeval pogoje za zaposlitev tujca na podlagi tega zakona.

(2) V postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja in soglasja za zamenjavo, ki sta izdana za namen zaposlitve, zavod pri podjetjih, ki so v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje investicij, vpisana v register podjetij z visoko dodano vrednostjo ali v register inovativnih zagonskih podjetij, ne preverja pogojev iz 2., 3., 4., in 5. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona, pod pogojem, da pogodba iz 8. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona tujcu zagotavlja plačo najmanj v višini povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, nazadnje objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) V postopku izdaje enotnega dovoljenja za namen zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k enotnemu dovoljenju, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. da v evidenci brezposelnih oseb ni ustrezne brezposelne osebe;
2. da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v registru kmetijskih gospodarstev oziroma v poslovnem registru za opravljanje dejavnosti, v okviru katere bo tujec opravljal delo;
3. da delodajalec ni v postopku likvidacije ali stečaja;
4. da delodajalec aktivno posluje, kar pomeni:

• da je pri delodajalcu najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge že zaposlena in vključena v obvezna socialna zavarovanja najmanj ena oseba, zaposlena za poln delovni čas, ali
• da je delodajalec kot posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev, najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge vključen v obvezna socialna zavarovanja ali
• da je imel delodajalec v vsakem od zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo vloge prilive iz naslova opravljanja dejavnosti najmanj v višini 10.000 eurov na transakcijski račun, odprt v Republiki Sloveniji;

5. da je delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja, če je zaposloval delavce, in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti;
6. da ni izkoriščena kvota iz 41. člena tega zakona;
7. da tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec;
8. da je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi, v skladu z določbami tega zakona;
9. da delodajalec v zadnjih šestih mesecih ni odpovedal pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta.

(2) V primeru delodajalcev, ki so registrirani manj kot šest mesecev, se pogoj iz 4. točke prejšnjega odstavka šteje za izpolnjen, če je delodajalec pred vložitvijo vloge investiral najmanj 50.000 eurov v dejavnost, v okviru katere bo tujec opravljal delo.

(3) V primeru tujca z izobrazbo najmanj na 7. ravni SOK se soglasje za zaposlitev poda brez preverjanja pogoja iz 4. točke prvega odstavka tega člena in pogoja iz prejšnjega odstavka.

(4) V primeru tujca, ki je športnik ali strokovni delavec v skladu z zakonom, ki ureja šport, se soglasje za zaposlitev poda brez preverjanja pogojev iz 1. točke in prve alineje 4. točke prvega odstavka tega člena, če je vlogi priloženo mnenje pristojne nacionalne panožne športne zveze po zakonu, ki ureja šport, o tem, da za zaposlitev v športni panogi ni ustrezne brezposelne osebe.

(5) Tujcu, ki je prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in ga v zaposlitev napotuje zavod, se za namen te zaposlitve poda soglasje k izdaji enotnega dovoljenja za namen zaposlitve brez preverjanja pogojev iz prvega odstavka tega člena, pod pogojem, da delodajalec v zadnjih štirih mesecih ni odpuščal iz poslovnih razlogov delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta.

(6) V primeru, da delodajalčeva obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za zadnji mesec pred vložitvijo vloge še ni nastala, se izpolnjevanje pogoja iz 5. točke prvega odstavka tega člena ugotavlja na podlagi podatkov za zadnjih šest mesecev ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, pred vložitvijo vloge, za katere je obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja že nastala.

(7) Pogoj iz 9. točke prvega odstavka tega člena se ne upošteva, če delodajalec tujcu zagotovi plačo najmanj v višini bruto povprečne mesečne plače v preteklem letu v Republiki Sloveniji, ali če se v postopku podaje soglasja dokaže, da v evidenci brezposelnih oseb ni oseb, ki jim je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo prostega delovnega mesta.

(8) Minister, pristojen za delo, lahko določi primere, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela oziroma posebnih okoliščin na strani delodajalca ali tujca ni vezana na trg dela in se soglasje k enotnemu dovoljenju ali soglasje za zamenjavo za namen zaposlitve poda brez ugotavljanja izpolnjevanja pogoja iz 1. točke prvega odstavka tega člena.

(9) Minister, pristojen za delo, lahko na podlagi ugotovitve, da zaposlovanje tujcev ne bo škodljivo vplivalo na trg dela, ob upoštevanju stanja brezposelnosti, strukture zaposlovanja in regionalnih potreb za odpiranje novih delovnih mest v okviru posameznih gospodarskih panog, s soglasjem socialnih partnerjev določi poklice, v zvezi s katerimi se soglasje k enotnemu dovoljenju ali soglasje za zamenjavo za namen zaposlitve poda brez ugotavljanja izpolnjevanja pogoja iz 1. točke prvega odstavka tega člena.

(1) Soglasje k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tujca pri istem delodajalcu in na istem delovnem mestu zavod poda, če:

• so izpolnjeni pogoji iz 5. in 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena,
• je tujec neprekinjeno prijavljen v obvezna socialna zavarovanja od dneva nastopa dela.

(2) Pri podaji soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve se za istega delodajalca šteje tudi univerzalni pravni naslednik delodajalca v primeru univerzalnega pravnega nasledstva.

(1) Soglasje k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, ki nadomesti predhodno dano soglasje, zavod da, če so izpolnjeni pogoji iz 1. in 7. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.

(2) Kadar je pri tujcu v času trajanja delovnega razmerja v Republiki Sloveniji ugotovljena invalidnost na podlagi zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in mu je z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali sodišča v Republiki Sloveniji priznana pravica na podlagi te invalidnosti, soglasje zavoda k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu za preostali čas veljavnosti enotnega dovoljenja ni potrebno.

(3) Soglasje k zamenjavi delodajalca, ki nadomesti predhodno dano soglasje, zavod da, če so izpolnjeni pogoji iz 17. člena tega zakona.

(4) Soglasje k zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih zavod da, če ima tujec izobrazbo najmanj na 7. ravni SOK in so izpolnjeni naslednji pogoji:

• da je od dneva vključitve v obvezna socialna zavarovanja na podlagi prve zaposlitve pretekel najmanj en mesec;
• da so izpolnjeni pogoji iz 17. člena tega zakona;
• da je sklenjen sporazum med novim delodajalcem, tujcem in delodajalcem, pri katerem je tujec že zaposlen.

(1) V postopku izdaje modre karte EU zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k modri karti EU, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. da ima tujec najmanj visoke poklicne kvalifikacije,
2. da je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi za najmanj šest mesecev, s katero je tujcu zagotovljena plača v višini najmanj povprečne letne bruto plače v Republiki Sloveniji, nazadnje objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije,
3. da so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 4., 5. in 7. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.

(2) V prvem letu zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k podaljšanju modre karte EU, če sta izpolnjena pogoja iz 2. točke prejšnjega odstavka in pogoj iz 5. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.

(3) V prvem letu zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje za zamenjavo delovnega mesta pri istem delodajalcu, če sta izpolnjena pogoja iz 2. točke prvega odstavka tega člena in pogoj iz 5. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.

(4) V prvem letu zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje za zamenjavo delodajalca, če sta izpolnjena pogoja iz 2. točke prvega odstavka tega člena in pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 7. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.

(5) Po prvem letu zaposlitve zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k podaljšanju modre karte EU, če sta izpolnjena pogoja iz 2. točke prvega odstavka tega člena.

(6) V postopku izdaje ali podaljšanja modre karte EU ali soglasja za zamenjavo za namen zaposlitve pri podjetjih iz drugega odstavka 16. člena tega zakona zavod preverja pogoje za izdajo soglasja k modri karti EU, določene v tem členu, razen pogojev iz 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.

(7) V primeru, da za modro karto EU zaprosi tujec, ki je v skladu s pogoji, določenimi v drugem odstavku 16. člena tega zakona, zaposlen v podjetju iz drugega odstavka 16. člena tega zakona, zavod v postopku podaje soglasja k modri karti EU ne preverja visokih poklicnih kvalifikacij, če so bile le te že preverjene v okviru podaje soglasja za zaposlitev pri podjetju iz drugega odstavka 16. člena tega zakona.

(8) V primeru, da za modro karto EU zaprosi tujec iz prejšnjega odstavka zaradi zaposlitve pri istem delodajalcu, zavod v postopku podaje soglasja k modri karti EU ne preverja pogoja iz 1. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.

(9) Imetnik modre karte EU lahko po enoletni zaposlitvi kot dopolnilno dejavnost opravlja tudi samozaposlitveno ali samostojno poklicno dejavnost.

(1) V primeru, da se bo tujec zaposlil kot vodilni delavec na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (področna skupina poklicev 133 po Standardni klasifikaciji poklicev 2008 – SKP08) ali kot strokovnjak za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (podskupina poklicev 25 po SKP08), lahko pogoj iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena dokazuje tudi z visoko poklicno usposobljenostjo.

(2) Tujec v postopku ugotavljanja njegove visoke poklicne usposobljenosti za poklice iz prejšnjega odstavka predloži dokazilo:

• da je bil v zadnjih sedmih letih najmanj tri leta zakonito zaposlen kot vodilni delavec na področju storitev informacijske in komunikacijske tehnologije ali kot strokovnjak za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ali
• mnenje iz 20.b člena tega zakona, da ima ustrezne poklicne izkušnje, na ravni, primerljivi z visokošolskimi kvalifikacijami, ki so relevantne za poklic, določen v pogodbi o zaposlitvi.

(3) Dokazilo iz prve alineje prejšnjega odstavka je lahko:

• potrdilo uradne institucije države, v kateri je bil tujec zaposlen, da je bil zadnjih sedem let zakonito zaposlen pri enem ali več delodajalcih in socialno zavarovan ali
• overjen prevod potrdila ali potrdil delodajalcev, iz katerega oziroma iz katerih je razvidno na katerih delovnih mestih in koliko časa je tujec opravljal delo, če v zadevni državi ni uradne institucije, ki izdaja potrdila iz prejšnje alineje.

(1) Pisno mnenje, da ima tujec ustrezne poklicne izkušnje na ravni, primerljivi z visokošolskimi kvalifikacijami, ki so relevantne za poklic in delo, določeno v pogodbi o zaposlitvi (v nadaljnjem besedilu: mnenje), poda imenovani strokovnjak.

(2) Imenovani strokovnjak je lahko oseba, ki:

• ima izobrazbo najmanj na 7. ravni SOK s področja računalništva in informatike ali elektrotehnike, elektronike in informacijskega inženiringa in
• je v zadnjih treh letih najmanj dve leti opravljala poklic, za katerega bo podajala mnenja.

(3) Imenovanega strokovnjaka imenuje komisija iz 20.c člena tega zakona za 5 let. Ob izpolnjevanju pogojev je lahko oseba ponovno imenovana za imenovanega strokovnjaka.

(4) Za mnenje imenovanega strokovnjaka zaprosi delodajalec, pri katerem se bo tujec zaposlil. Mnenje velja le za zaposlitev pri delodajalcu, pri katerem se bo tujec na podlagi izdanega mnenja zaposlil.

(5) Imenovani strokovnjak mnenje poda najpozneje v 30 dneh. Če mnenja ne poda v 30 dneh, lahko delodajalec zaprosi za mnenje drugega imenovanega strokovnjaka. Mnenje imenovani strokovnjak posreduje tujcu, delodajalcu in komisiji iz 20.c člena tega zakona.

(6) Stroške mnenja imenovanega strokovnjaka plača delodajalec.

(1) Komisijo, ki opravlja naloge v zvezi z ugotavljanjem poklicnih izkušenj (v nadaljnjem besedilu: komisija), imenuje minister, pristojen za delo, za dobo pet let. Isti člani in namestniki komisije so lahko imenovani večkrat.

(2) Delo članov komisije je brezplačno. Prostore in gradivo za delo komisije zagotavlja ministrstvo, pristojno za delo.

(3) Komisijo sestavlja pet članov, ki imajo vsak svojega namestnika, ki ga nadomešča v njegovi odsotnosti. Člane komisije in njihove namestnike predlagajo reprezentativne delodajalske organizacije, reprezentativne sindikalne organizacije, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, in ministrstvo, pristojno za delo. Člani in namestniki komisije, ki jih predlagajo pristojna ministrstva, so predstavniki ministrstev. Predsednik komisije je predstavnik ministrstva, pristojnega za delo, v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča njegov namestnik.

(4) Komisija se sestaja po potrebi, na predlog predsednika komisije ali na predlog vsaj dveh članov komisije. Komisija odloča v sestavi petih članov.

(5) Člana komisije ali njegovega namestnika razreši minister, pristojen za delo, na predlog organa, ki je člana in namestnika člana predlagal.

(6) Komisija opravlja naloge:

• na predlog reprezentativne delodajalske organizacije ali reprezentativne sindikalne organizacije sprejema standarde in kompetence, ki se zahtevajo za posamezen poklic iz prvega odstavka 20.a člena tega zakona. Komisija o standardu in kompetenci za posamezni poklic odloči v 30 dneh od prejema predloga,
• na predlog reprezentativne delodajalske organizacije ali reprezentativne sindikalne organizacije imenuje strokovnjake iz prejšnjega člena. Komisija o imenovanju predlaganega strokovnjaka odloči v 30 dneh od prejema predloga,
• razrešuje imenovane strokovnjake iz prejšnjega člena.

(7) Komisija za namen opravljanja nalog v zvezi z ugotavljanjem poklicnih izkušenj vodi seznam imenovanih strokovnjakov iz 20.b člena tega zakona z naslednjimi podatki:

• osebno ime,
• izobrazba,
• EMŠO,
• firma ali ime delodajalca, pri katerem je imenovani strokovnjak zaposlen, ali podatek, da je imenovani strokovnjak samozaposlen oziroma opravlja samostojno poklicno dejavnost.

(8) Seznam imenovanih strokovnjakov s podatki o osebnem imenu in izobrazbi se z namenom seznanitve delodajalcev objavi na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za delo. Po razrešitvi se podatki o imenovanem strokovnjaku izbrišejo s seznama imenovanih strokovnjakov in s spletnih strani ministrstva, pristojnega za delo.

(9) Komisija dela po poslovniku, ki ga izda minister, pristojen za delo.

(1) Imenovani strokovnjak pri podaji mnenja navede:

• osebno ime tujca, državo rojstva in njegovo izobrazbo;
• firmo ali ime delodajalca iz Republike Slovenije, pri katerem se tujec želi zaposliti;
• poklic, ki ga bo tujec opravljal;
• opis poklicnih izkušenj tujca in
• ali poklicne izkušnje ustrezajo sprejetim standardom in kompetencam za poklic in za delo, ki ga bo tujec pri delodajalcu opravljal na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

(2) Komisija imenovanega strokovnjaka razreši na pisno zahtevo imenovanega strokovnjaka.

V postopku izdaje modre karte EU za tujca, ki ima v državi članici EU že izdano modro karto EU, zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k modri karti EU, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• da ima tujec odločbo organa, pristojnega za priznavanje poklicnih kvalifikacij, ali mnenje organa, pristojnega za priznavanje ali vrednotenje izobraževanja, če bo opravljal regulirani poklic,
• da ima tujec najmanj visoke poklicne kvalifikacije, če bo opravljal nereguliran poklic in če je bil v prvi državi članici zaposlen manj kot dve leti,
• da je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi za najmanj šest mesecev, s katero je tujcu zagotovljena plača v višini najmanj povprečne letne bruto plače v Republiki Sloveniji, nazadnje objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije,
• da je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.

(1) Tuji delodajalci lahko v Republiko Slovenijo napotijo delavce v skladu s predpisi Republike Slovenije in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(2) Tuji delodajalec lahko napoti svoje delavce z namenom:

1. izvajanja čezmejnih storitev v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pogodbe z naročnikom storitve iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije ali na podlagi pogodbe z izvajalcem storitve, ki ima sklenjeno pogodbo z naročnikom storitve iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije;
2. izvedbe določenih nalog v subjektu gostitelju, s katerim je povezan, če subjekt gostitelj izpolnjuje pogoje iz 4. in 5. točke prvega odstavka 17. člena ali drugega odstavka 17. člena tega zakona;
3. usposabljanja v gospodarski družbi s sedežem v Republiki Sloveniji, s katero je povezan na enega izmed načinov, opredeljenih v prvem odstavku 24. člena tega zakona.

(3) Soglasje za napotene delavce lahko tuji delodajalec, razen v primerih iz 24. člena tega zakona, pridobi le za tiste delavce, ki so že najmanj devet mesecev oziroma v primeru iz 3. točke četrtega odstavka 23. člena tega zakona najmanj šest mesecev neprekinjeno zaposleni pri njem ali v kapitalsko povezani gospodarski družbi s sedežem v tretji državi.

(4) Soglasje za napotene delavce se poda v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja, če ni izkoriščena kvota iz 41. člena tega zakona.

(1) Soglasje k izdaji enotnega dovoljenja za delavca, napotenega na delo v okviru čezmejnega izvajanja storitev, se lahko poda pod pogoji iz prejšnjega člena, in sicer enkrat ali večkrat, pri čemer skupno trajanje izvajanja storitve ne sme presegati 90 dni v koledarskem letu.

(2) Soglasje k podaljšanju enotnega dovoljenja za napotenega delavca se lahko poda, če se izvajanje pogodbe podaljša za največ en mesec in če izvajalec in naročnik dokažeta, da se storitve zaradi objektivnih razlogov (npr. višja sila, zamuda pri izvedbi del, ki so vezana na dela, določena v pogodbi) niso mogle izvesti v dogovorjenem roku.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko storitev, ki je posebnega pomena za državo, izvaja daljši čas. O tem, ali gre za storitev, ki je posebnega pomena za državo, odloči ministrstvo, pristojno za delo, na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za področje dejavnosti, in sicer na zaprosilo naročnika storitve, kateremu priloži pogodbo o izvajanju storitve ter pisno obrazložitev, iz katere izhaja poseben pomen za državo, čas izvajanja storitve ter število napotenih delavcev, potrebnih za izvedbo storitve.