(1) Tuji delodajalci lahko v Republiko Slovenijo napotijo delavce v skladu s predpisi Republike Slovenije in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(2) Tuji delodajalec lahko napoti svoje delavce z namenom:

1. izvajanja čezmejnih storitev v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pogodbe z naročnikom storitve iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije ali na podlagi pogodbe z izvajalcem storitve, ki ima sklenjeno pogodbo z naročnikom storitve iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije;
2. izvedbe določenih nalog v subjektu gostitelju, s katerim je povezan, če subjekt gostitelj izpolnjuje pogoje iz 4. in 5. točke prvega odstavka 17. člena ali drugega odstavka 17. člena tega zakona;
3. usposabljanja v gospodarski družbi s sedežem v Republiki Sloveniji, s katero je povezan na enega izmed načinov, opredeljenih v prvem odstavku 24. člena tega zakona.

(3) Soglasje za napotene delavce lahko tuji delodajalec, razen v primerih iz 24. člena tega zakona, pridobi le za tiste delavce, ki so že najmanj devet mesecev oziroma v primeru iz 3. točke četrtega odstavka 23. člena tega zakona najmanj šest mesecev neprekinjeno zaposleni pri njem ali v kapitalsko povezani gospodarski družbi s sedežem v tretji državi.

(4) Soglasje za napotene delavce se poda v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja, če ni izkoriščena kvota iz 41. člena tega zakona.