V Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G in 14/18) se v 2. členu za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) S tem zakonom se v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343 z dne 23. 12. 2011, str. 1), v delu, ki se nanaša na pravico do enakega obravnavanja glede področij socialne varnosti.«.

V 25. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Očetovski dopust se za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša tudi ob posvojitvi dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka.«.

V 26. členu se v prvem odstavku v 2. in 3. točki besedi »roditeljska pravica« v obeh sklonih nadomestita z besedama »starševska skrb« v ustreznem sklonu.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če oče izrabi očetovski dopust pred nastankom razloga iz 4. točke prvega odstavka tega člena, lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do enega meseca po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu ali po poteku pravice do starševskega dodatka za tega otroka.«.

V 27. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Oče, ki pridobi dodatne dneve očetovskega dopusta v skladu z drugim odstavkom 25. člena tega zakona, izrabi očetovski dopust v trajanju najmanj 15 dni v skladu s prvim odstavkom tega člena in preostanek dni očetovskega dopusta v skladu z drugim odstavkom tega člena.«.

V 3. in 5. točki 30. člena, 3. točki drugega odstavka 31. člena, šestem odstavku 50. člena in drugem odstavku 52. člena se besedi »roditeljska pravica« v vseh sklonih nadomestita z besedama »starševska skrb« v ustreznem sklonu.
V 5. točki 58. člena, četrtem odstavku 60. člena in drugem odstavku 93. člena se besedilo »zaupan v vzgojo in varstvo« nadomesti z besedo »nameščen«.
V prvem odstavku 52. člena, prvem odstavku 64. člena, prvem odstavku 69. člena, prvem odstavku 78. člena, prvem odstavku 80. člena, 84. členu, drugem, tretjem in četrtem odstavku 90. člena se za besedo »stalno« v vseh sklonih dodata besedi »ali začasno« v ustreznem sklonu.

39. člen se spremeni tako, da se glasi:
»39. člen
(pravica posvojiteljev, rejnikov in sorodnikov do starševskega dopusta)
(1) Posvojitelj ali posvojiteljica (v nadaljnjem besedilu: posvojitelj) ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ima pravico do starševskega dopusta do zaključka prvega razreda osnovne šole otroka v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, v obsegu kot ga imata mati oziroma oče. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve ali po izvedeni posvojitvi.
(2) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, za otroka, ki je že končal prvi razred osnovne šole in je mlajši od 15 let, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve ali po izvedeni posvojitvi.
(3) Rejnik ali rejnica (v nadaljnjem besedilu: rejnik), ki mu je v rejništvo nameščen otrok, za katerega ne more več izrabiti starševskega dopusta v skladu z 38. členom tega zakona in še ni zaključil prvega razreda osnovne šole v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v rejništvo.
(4) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ki je za istega otroka že izrabil pravico do starševskega dopusta kot rejnik, se prizna starševski dopust v obsegu iz prvega ali drugega odstavka tega člena, zmanjšan za dneve že izrabljenega starševskega dopusta.
(5) Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali rejnik obvesti delodajalca o izrabi starševskega dopusta najpozneje v treh dneh od nastopa razloga za izrabo starševskega dopusta.
(6) Pravice do starševskega dopusta nima oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.«.

V 41. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na prejšnji odstavek pravica do očetovskega nadomestila po tem zakonu za istega otroka ne izključuje plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva matere, plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok matere in prejemanja delnega plačila za izgubljeni dohodek matere po tem zakonu.«.

V 43. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(3) Če so bili za zavarovanca obračunani prispevki za starševsko varstvo za krajše obdobje kot je določeno v prvem odstavku tega člena, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave. Če plača ali osnova za nadomestilo plače ni podana za cel mesec ali če so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo za manj kot mesec dni, se za manjkajoče dneve upošteva sorazmerni del od seštevka iz prejšnjega stavka.
(4) Za zavarovanca iz drugega odstavka 41. člena tega zakona se kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave. Tako določena osnova se za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo, ki ga je imel v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, poveča za 20 eurov bruto, vendar največ za 340 eurov bruto.«.