Ta zakon ureja pogoje za opravljanje zdravniške službe, zasebno zdravniško službo, pravice in dolžnosti zdravnikov pri opravljanju zdravniške službe ter določa pristojnosti in naloge upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil ter v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjeno z Delegiranim sklepom Komisije (EU) 2016/790 z dne 13. januarja 2016 o spremembi Priloge V k Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (UL L št. 134 z dne 24. 5. 2016, str. 135), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/36/ES), v delu, ki se nanaša na usposabljanje zdravnikov, občasno opravljanje storitev in znanje jezika.

Zdravnica in zdravnik ter doktorica dentalne medicine in doktor dentalne medicine (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) opravljajo zdravstveno dejavnost kot zdravniško službo v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in tem zakonom.

Zdravnik je temeljni odgovorni nosilec opravljanja zdravstvene dejavnosti.

Zdravnik mora pri uresničevanju svojih pravic, svoboščin in dolžnosti vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost izvajanja zdravniške službe ter ugled zdravniškega poklica.

Zdravnik je pri sprejemanju strokovnih odločitev neodvisen. Zdravnik svobodno izbere način zdravljenja, ki je v danih okoliščinah najprimernejši.

Zdravnik se mora pri svojem delu ravnati po spoznanjih znanosti in strokovno preverjenih metodah.

Zaposleni zdravnik sodeluje pri odločanju o sestavi delovne skupine, za katere strokovno delo je odgovoren.

Zdravniška služba je poklicna dejavnost zdravnikov, ki temelji na spoznanjih znanosti in strokovno preverjenih metodah.

Zdravniška služba obsega:

1. pregled na prisotnost ali odsotnost telesnih ali duševnih bolezni, poškodb ali anomalij;
2. presojo stanja iz prejšnje točke s pomočjo medicinsko-diagnostičnih sredstev;
3. zdravljenje, habilitacijo oziroma rehabilitacijo;
4. preprečevanje bolezni, vzgojo in svetovanje;
5. skrb za reproduktivno zdravje prebivalstva;
6. predpisovanje zdravil in zdravstvenih pripomočkov;
7. obdukcijo mrtvih;
8. izdajanje zdravniških spričeval in zdravniških potrdil;
9. druga dela v skladu s posebnimi predpisi.

Zdravniško službo smejo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo samostojno opravljati zdravniki specialisti, doktorji dentalne medicine in doktorji dentalne medicine specialisti, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.

(Opomba: glej tudi 6. člen ZOZPEU)

Zdravniki specialisti smejo opravljati zdravniško službo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo, če so si pridobili strokovni naslov doktorice ali doktorji medicine z navedbo specialnosti in izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. Doktorji dentalne medicine smejo opravljati zdravniško službo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo, če so si pridobili strokovni naslov doktorice ali doktorji dentalne medicine oziroma doktorji dentalne medicine specialisti, če so si pridobili strokovni naslov doktorice ali doktorji dentalne medicine z navedbo specialnosti in izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.

Zdravniška služba se opravlja na zdravniških delovnih mestih v okviru mreže javne zdravstvene službe in izven nje.

Zdravniška delovna mesta v mreži javne zdravstvene službe se razporedijo po območjih in po specialističnih področjih tako, da se zagotovi prebivalcem čim bolj enaka dostopnost do kakovostnih zdravstvenih storitev.

Zdravniška delovna mesta se v mreži javne zdravstvene službe razporedijo po strokovnih področjih:

• v javnih zdravstvenih zavodih;
• v oddelkih medicinskih fakultet;
• pri drugih pravnih ali fizičnih osebah s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar).

Razpored zdravniških delovnih mest v mreži javne zdravstvene službe določi minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).

Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) v zvezi z razporedom zdravniških delovnih mest v mreži javne zdravstvene službe:

• spremlja zasedenost zdravniških delovnih mest;
• nezaposlenim zdravnikom posreduje informacije o prostih zdravniških delovnih mestih, delodajalcem pa informacije o nezaposlenih zdravnikih;
• daje mnenja k podeljevanju koncesij zasebnim zdravnikom;
• zbira potrebe po posameznih vrstah specializacij od izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe;
• opravlja strokovno administrativne naloge za odbor iz drugega odstavka 18. člena tega zakona;
• odobrava specializacije in
• koordinira možnosti zaposlitve zdravnikov specialistov, ki jim je bila specializacija odobrena na javnem razpisu iz prvega odstavka a18.a člena tega zakona, ki se nanaša na območje celotne države.

Vsako objavo prostega zdravniškega delovnega mesta zdravnika je treba hkrati s prijavo zavodu za zaposlovanje posredovati zbornici.

Zdravnik sme samostojno opravljati zdravniško službo, če poleg pogojev, določenih z delovno-pravnimi in drugimi predpisi, izpolnjuje še posebne pogoje, določene s tem zakonom.

Zdravnik mora:

• imeti ustrezno izobrazbo in usposobljenost (kvalifikacija),
• biti vpisan v register zdravnikov,
• imeti dovoljenje za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju (v nadaljnjem besedilu: licenca).

Ne glede na prejšnji člen sme zdravnik s strokovnim izpitom samostojno opravljati vse dejavnosti, ki so navedene v programu pripravništva za poklic zdravnik, ter v obsegu teh dejavnosti predpisovati zdravila in medicinske pripomočke.

Zdravnik, ki opravlja zdravniško službo, uporablja slovenski jezik.

Znanje slovenskega jezika se dokazuje z dokazilom o zaključeni srednji šoli v slovenskem jeziku v Republiki Sloveniji ali s potrdilom izobraževalne ustanove, ki je na podlagi zakona, ki ureja javno rabo slovenščine, pooblaščena za preverjanje in potrjevanje znanja slovenščine kot drugega oziroma tujega jezika (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena izobraževalna ustanova) o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenskega jezika ob prijavi na strokovni izpit.

Ne glede na prejšnji odstavek zdravnik, ki je poklicno kvalifikacijo pridobil v drugi državi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji, dokazuje znanje slovenskega jezika v postopku vpisa v register zdravnikov pri zbornici.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti za posamezno delovno mesto določijo potrebno stopnjo znanja slovenskega jezika. Pri pripravi akta iz prejšnjega stavka upoštevajo:

• stopnje znanja po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira, pri čemer se kot najnižjo stopnjo znanja določi raven B2,
• zahtevnost delovnega mesta,
• način dela.

Ne glede na prejšnji odstavek se za zdravnike, ki opravljajo zdravniško službo v neposrednem stiku z bolniki, zahteva znanje slovenskega jezika na ravni C1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira.

Znanje jezika iz četrtega in petega odstavka tega člena se preverja pri pooblaščeni izobraževalni ustanovi. Stroške preizkusa znanja slovenskega jezika krije zdravnik.

Pri pripravi programa preverjanja znanja slovenskega jezika za zdravnike, ki ga sprejme pooblaščena izobraževalna ustanova, sodeluje zbornica.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe zagotovijo, da se na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, bolniku zagotovi pravica do sporazumevanja z zdravniki v italijanskem ali madžarskem jeziku na stopnji znanja iz četrtega oziroma petega odstavka tega člena. Pravica iz prejšnjega stavka se bolniku lahko omogoči v najbližji bolnišnici, ki leži zunaj območja občin, v katerih živi avtohtona narodna skupnost, kadar na tem območju ni takšne ustanove.

Zdravnik pridobi kvalifikacijo za samostojno opravljanje dela, če je zaključil izobraževanje na medicinski fakulteti v Republiki Sloveniji ali pridobil potrdilo o nostrifikaciji diplome tuje univerze ali mu je bila izdana odločba o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktor medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja in je v Republiki Sloveniji opravil strokovni izpit ter specializacijo, ali mu je bil v Republiki Sloveniji priznan specialistični naslov, pridobljen v tujini.

Doktor dentalne medicine pridobi kvalifikacijo za samostojno opravljanje dela, če je zaključil izobraževanje na medicinski fakulteti v Republiki Sloveniji ali pridobil potrdilo o nostrifikaciji diplome tuje univerze, ali mu je bila izdana odločba o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktor dentalne medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja in je opravil:

• doktor dentalne medicine: pripravništvo in strokovni izpit,
• doktor dentalne medicine specialist: specializacijo ali mu je bil v Republiki Sloveniji priznan specialistični naslov, pridobljen v tujini.

Potrdila o pridobljenih kvalifikacijah iz prvega in drugega odstavka tega člena izdaja ministrstvo, pristojno za zdravje. Vrsto in postopek izdajanja potrdil podrobneje določi minister.

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se zdravniku oziroma doktorju dentalne medicine v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, prizna kvalifikacija, če jo je pridobil v drugi državi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji v skladu z njenimi predpisi.

Minimalne pogoje usposobljenosti in pridobljenih pravic iz Direktive 2005/36/ES za zdravnike določi minister.

Ne glede na določbe 10. člena tega zakona zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist, državljan države članice Evropske unije, države Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: država sedeža), ki opravlja zdravstvene storitve v skladu s predpisi države sedeža (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev), lahko v Republiki Sloveniji na podlagi prijave opravlja zdravstvene storitve občasno ali začasno v skladu z Direktivo 2005/36/ES, če te niso v nasprotju s tem zakonom in drugimi predpisi s področja zdravstvenega varstva. Za postopek obravnave prijave in dokazil, ki jih je treba priložiti k prijavi, se uporablja zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.

Ponudnik storitev vloži prijavo za občasno oziroma začasno opravljanje zdravstvenih storitev pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, pred prvim opravljanjem zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji in vsakokrat, ko se bistveno spremenijo njegove okoliščine za opravljanje storitev.

Prijavi iz prejšnjega odstavka se priloži:

• potrdilo o državljanstvu ponudnika storitev;
• potrdilo, da ponudnik storitev izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravstvenih storitev v skladu s predpisi države sedeža in da mu ob izdaji potrdila opravljanje teh storitev ni prepovedano, niti začasno;
• dokazila o poklicnih kvalifikacijah;
• potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo o tem, da ponudniku storitev niti začasno niti dokončno niso odvzete pravice do opravljanja poklica;
• izjava ponudnika storitev o znanju jezika iz 11. člena tega zakona.

Ministrstvo, pristojno za zdravje, popolno prijavo pošlje zbornici, ki ponudnika storitev začasno vpiše v register zdravnikov. Začasna registracija velja za čas veljavnosti prijave ponudnika storitev.

Ne glede na prejšnji člen se pred prvim opravljanjem zdravniške službe preveri poklicna kvalifikacija ponudnika storitev zaradi preprečitve resne škode za zdravje ali varnosti prejemnika storitev in če ponudnik storitev ni upravičen do avtomatičnega priznavanja poklicnih kvalifikacij v skladu z Direktivo 2005/36/ES in zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.

Poklicna kvalifikacija iz prejšnjega odstavka se preveri po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.

Za vse postopke glede prijave ponudnika storitev, uporabe poklicnega naziva ponudnika storitev, upravnega sodelovanja in podatkov, sporočenih prejemnikom storitev, se uporablja zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.

Kadar pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji ni mogoče zagotoviti neprekinjene nujne zdravniške pomoči na način iz 45.a člena tega zakona, lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, ne glede na 10. člen tega zakona, za največ 12 mesecev dovoli opravljanje zdravniške službe zdravniku specialistu, ne glede na državo, v kateri je pridobil poklicno kvalifikacijo (v nadaljnjem besedilu: vabljeni zdravnik), pod naslednjimi pogoji:

• vabljeni zdravnik ima povabilo izvajalca zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti,
• gre za zdravnika specialista, ki ima posebno strokovno znanje na določenem specialističnem področju, ki je potrebno za zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči, in
• ima sklenjeno zavarovalno kritje s strani izvajalca zdravstvene dejavnosti v višini, kot velja za zaposlene zdravnike v zvezi z odgovornostjo za škodo v skladu z 61. členom tega zakona.

Izvajalec zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka oziroma vabljeni zdravnik k pisni vlogi predloži:

• povabilo izvajalca zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka, iz katerega je razvidno časovno obdobje, za katerega povabilo velja,
• potrdilo pristojnega organa oziroma organizacije iz države izvora, iz katerega so razvidni registracija vabljenega zdravnika pri pristojnem organu oziroma organizaciji, da v državi izvora izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravstvenih storitev in da mu ni niti začasno niti trajno odvzeta pravica do opravljanja poklica, ter potrdilo o nekaznovanosti,
• življenjepis z opisom delovnih izkušenj in znanstveno-raziskovalnega ter strokovnega dela s poudarkom na zadnjih sedmih letih,
• dokazilo o sklenjenem zavarovalnem kritju s strani izvajalca zdravstvene dejavnosti v višini, kot velja za zaposlene zdravnike v zvezi z odgovornostjo za škodo v skladu z 61. členom tega zakona,
• tri mnenja zdravnikov specialistov o izpolnjevanju pogoja iz druge alineje prejšnjega odstavka. Mnenje iz prejšnjega stavka lahko poda koordinator specializacije, kot je opredeljen v 3. točki 3. člena zakona, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist, in dva mentorja, kot sta opredeljena v 5. točki 3. člena istega zakona. Mentorja morata imeti najmanj 15 let delovnih izkušenj po opravljenem specialističnem izpitu za specialnost, ki se preverja v postopku. Če pogoja iz prejšnjega stavka ni mogoče izpolniti v primeru sprejetih novih specializacij, mora mentor imeti najmanj 15 let delovnih izkušenj po opravljenem specialističnem izpitu iz sorodne specialnosti,
• dokazilo izvajalca zdravstvene dejavnosti, da neprekinjene nujne zdravniške pomoči ni mogoče zagotoviti na način iz 45.a člena tega zakona.

Ministrstvo, pristojno za zdravje, po opravljenem postopku vabljenemu zdravniku izda dovoljenje za začasno opravljanje zdravniške službe za časovno obdobje, za katerega povabilo velja. Dovoljenje se po preteku časa, za katerega je bilo izdano, lahko ponovno izda, in sicer za največ 12 mesecev, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.

Na podlagi dovoljenja zbornica vabljenega zdravnika z dnem izdaje dovoljenja za obdobje iz prejšnjega odstavka začasno vpiše v register zdravnikov.

Za vabljenega zdravnika veljajo glede načina opravljanja zdravniške službe, etične, strokovne, kazenske in odškodninske odgovornosti, strokovnega nadzora nad njegovim delom ter zavarovalnega kritja predpisi, ki veljajo za zdravnike, ki v Republiki Sloveniji opravljajo zdravniško službo.

Ne glede na 11. člen tega zakona in 19. člen zakona, ki ureja pacientove pravice, vabljenemu zdravniku ni potrebno znanje slovenskega jezika.

Izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki je vabljenemu zdravniku dal povabilo, zagotovi, da med vabljenim zdravnikom in bolnikom oziroma njegovimi družinskimi člani poteka sporazumevanje v slovenskem jeziku ter da je vsa zdravstvena dokumentacija o bolniku, ki ga obravnava vabljeni zdravnik, tudi v slovenskem jeziku.

Oseba, ki je pridobila strokovni naslov doktorica ali doktor dentalne medicine, ali ji je bila izdana odločba o enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktorica ali doktor dentalne medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, se zaposli kot pripravnik. Pripravništvo traja eno leto in se konča s strokovnim izpitom.

Vsebino in potek pripravništva s strokovnim izpitom predpiše minister v sodelovanju z zbornico.

Oseba, ki je pridobila strokovni naziv doktorica ali doktor medicine, ali ji je bila izdana odločba o enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktorica ali doktor medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, se kot sekundarij vključi v program enoletnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: sekundariat).

Prvih šest mesecev sekundariata opravlja sekundarij program pripravništva na področju urgentne medicine, in sicer iz vsebin interne medicine, splošne kirurgije, ginekologije in porodništva, splošne nujne medicinske pomoči in pediatrije.

Pripravništvo se zaključi s strokovnim izpitom, ki ga sekundarij opravi po zaključenem kroženju iz vsebin iz prejšnjega odstavka. Strokovni izpit obsega naslednje predmete:

• osnove pravne ureditve zdravstvenega varstva,
• urgentna medicina,
• osnove kakovosti in varnosti v zdravstvu.

Strokovni izpit, ki se opravlja na ministrstvu, pristojnem za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), je sestavljen iz pisnega in ustnega dela, pri predmetu urgentna medicina pa tudi iz praktičnega preizkusa znanja.

Po opravljenem strokovnem izpitu sekundarij lahko nadaljuje sekundariat, ki ga opravlja na katerem koli specialističnem področju glede na število razpoložljivih prostih delovnih mest za usposabljanje zdravnikov pri pooblaščenih izvajalcih iz 22. člena tega zakona.

Vsebino in potek sekundariata, program pripravništva in potek strokovnega izpita določi minister na predlog zbornice.

V primeru odobritve specializacije se sekundariat prekine.

Doktorji dentalne medicine pripravniki in  sekundariji smejo opravljati zdravniško službo, za katero se usposabljajo, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja.

Zdravnik oziroma doktor dentalne medicine, ki je opravil strokovni izpit, se lahko specializira na posameznem strokovnem področju. Specializacija se konča s specialističnim izpitom.

Zdravniku se v program specializacije všteva do šestmesečno usposabljanje po opravljenem strokovnem izpitu iz 14. člena tega zakona, če ustreza programu specializacije. Zdravniku se lahko v program specializacije delno ali v celoti všteva tudi drugo izobraževanje oziroma usposabljanje ali delo, če je bilo to v tem času v skladu s programom specializacije, ki velja v Republiki Sloveniji. V primeru specializacij, ki so navedene v Direktivi 2005/36/ES, vštevanje izobraževanja oziroma usposabljanja ne sme presegati ene polovice obdobja, ki je določeno kot minimalno v skladu z Direktivo 2005/36/ES.

Vsebine specializacij pripravi Slovensko zdravniško društvo , sprejme pa zbornica v soglasju z ministrom.

Vrste in trajanje specializacij in postopek opravljanja specialističnega izpita ter postopek imenovanja izpitne komisije določi zbornica v soglasju z ministrom.

Programi specializacij morajo biti po vsebini primerljivi s programi drugih držav članic Evropske unije, če ti obstajajo, in smejo biti največ eno leto daljši od obdobja, ki je določeno kot minimalno v skladu z Direktivo 2005/36/ES.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe za naslednje koledarsko leto, najpozneje do 28. februarja tekočega leta, zbornici sporočijo potrebe za posamezno vrsto specializacij, pri čemer upoštevajo program dela, starostno strukturo zdravnikov posameznih strok pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti in razvoj izvajalca zdravstvene dejavnosti. Izvajalci zdravstvene dejavnosti lahko zaradi izrednih okoliščin (npr. smrt, enostranska odpoved delovnega razmerja, širitev dejavnosti) izjemoma sporočijo potrebe po dodatnih specializacijah tudi med letom.

Na podlagi sporočenih potreb izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, upoštevaje potrebe prebivalcev, mrežo javne zdravstvene službe in podatke iz registra zdravnikov, petčlanski odbor, sestavljen iz predstavnikov ministrstva, predstavnika zbornice, predstavnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje in predstavnika Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, za potrebe mreže javne zdravstvene službe dvakrat letno pripravi predlog števila in vrst specializacij za območje celotne države oziroma za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti. Za člane odbora se glede nasprotja interesov uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije.

Na podlagi predloga odbora iz prejšnjega odstavka minister za potrebe mreže javne zdravstvene službe določi število posameznih vrst specializacij za območje celotne države oziroma za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti ter zbornici naloži objavo javnega razpisa. Pri določitvi števila posameznih vrst specializacij se upošteva, da je najmanj 10 % vseh specializacij določenih za območje celotne države.

Pogoje za imenovanje, obdobje in postopek imenovanja članov odbora iz drugega odstavka tega člena, višino nagrade članov odbora in način dela odbora določi minister.

Zbornica na podlagi tretjega odstavka prejšnjega člena za potrebe mreže javne zdravstvene službe dvakrat letno objavi javni razpis, ki se lahko nanaša na območje celotne države (v nadaljnjem besedilu: nacionalni razpis) ali na posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: razpis za izvajalce) ali oboje. Hkrati lahko zbornica objavi tudi javni razpis specializacij za znanega plačnika.

Za razpisana mesta specializacij, ki so ostala nezasedena, ostane javni razpis odprt do popolnitve prostih mest, vendar največ do 30 dni pred objavo novega javnega razpisa.

Razpisne pogoje, merila in kriterije za izbiro, natančnejši postopek odobritve in potek specializacije, vključno z določitvijo obveznih izobraževanj specializanta in obvezno minimalno dosegljivost in fizično prisotnost mentorjev določi zbornica v soglasju z ministrom.

V postopku odobritve specializacije se ugotavlja izpolnjevanje razpisnih pogojev, pri čemer se upoštevajo merila in kriteriji iz javnega razpisa. V primeru razpisa za določenega izvajalca zdravstvene dejavnosti, v postopku odobritve specializacije sodeluje tudi predstavnik tega izvajalca.

Specializacija za znanega plačnika se odobri, če so na posameznem specialističnem področju prosta delovna mesta za usposabljanje zdravnikov iz 22. člena tega zakona.

O odobritvi specializacije odloči zbornica z odločbo, ki mora vsebovati vse sestavine, ki jih za upravno odločbo določa zakon, ki ureja upravni postopek. Zbornica izda skupno odločbo o odobritvi specializacije za vse kandidate, ki so se prijavili na določeno specializacijo na nacionalnem razpisu oziroma ki so se prijavili na določeno specializacijo na razpisu za izvajalca.

Zbornica izda odločbo o prenehanju specializacije specializantu:

• ki brez opravičljivega razloga ne začne opravljati specializacije do dneva, ki mu ga določi zbornica,
• ki ne opravlja specializacije v skladu s programom specializacije,
• ki brez opravičljivega razloga prekine specializacijo in je na poziv zbornice v 15 dneh ne nadaljuje, ali
• ki v treh mesecih po zaključenem kroženju ne opravi specialističnega izpita.

Tri leta po sprejetju nove specializacije zbornica zdravniku specialistu, ki je najmanj šest let delal na specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije, in je opravil vse s programom specializacije s tega področja predpisane posege, poleg naziva specialista te specialnosti, za katerega je opravil specializacijo in specialistični izpit, podeli tudi naziv specialista in licenco z novega področja.

Zdravniku specialistu, ki je opravil specializacijo in specialistični izpit na področju, za katerega se ne more oziroma ne more več podeliti specialistični naslov, zbornica prizna specialistični naslov na strokovnem področju, ki je vsebinsko najbližje vsebini opravljene specializacije, in podeli licenco, če je opravil s programom te specializacije predpisane posege.

Način podelitve specialističnega naslova in licence iz tega člena predpiše zbornica v soglasju z ministrom.

Veljavnost v tujini opravljene specializacije, ki po vsebini in trajanju ustreza zahtevam iz 17. člena tega zakona, se prizna po postopku in na način, ki ga določi zbornica v soglasju z ministrom.

(Opomba: glej tudi 6. člen ZOZPEU)

Zdravniki specializanti smejo opravljati zdravniško službo, za katero specializirajo, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko specializant med specializacijo samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine, kar s podpisom potrdi mentor na listu specializanta. Specializant je odgovoren za opravljanje teh del in storitev.

Ne glede na določbe prejšnjega člena in zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, je izbrani osebni zdravnik lahko na podlagi ocene mentorja tudi specializant s področja družinske medicine, ki opravlja četrto leto specializacije iz družinske medicine, če specializant s tem pisno soglaša.

Mentor v oceni iz prejšnjega odstavka potrdi, da je glede na delovne pogoje in obremenjenost sposoben zagotoviti mentorstvo tudi v primeru opredeljenih pacientov za specializanta ter na listu specializanta s podpisom potrdi, da je specializant pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine za samostojno opravljanje del izbranega osebnega zdravnika.

Specializant je odgovoren za opravljanje del iz prejšnjega odstavka. Specializantu mora biti zagotovljeno stalno posvetovanje z mentorjem.

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za specializante pediatrije ter specializante ginekologije in porodništva.

Minister na predlog zbornice predpiše organizacijske, kadrovske, materialne in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe«, za besedo »pripravništva« pa se dodata vejica in beseda »sekundariata za izvajanje pripravništva in specializacij. V tem predpisu se določijo tudi merila za določitev trajanja izpolnjevanja pogojev.

Minister na predlog zbornice s sklepom pooblasti izvajalce iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci) za izvajanje vrste in obsega pripravništva, sekundariata in specializacij. V sklepu določi tudi število delovnih mest za usposabljanje zdravnikov. Sklep se izda za obdobje petih let.

Pooblaščeni izvajalci morajo pripravnikom, sekundarijem in specializantom omogočiti usposabljanje v okviru števila določenih delovnih mest za usposabljanje zdravnikov.

Če se v postopku strokovnega nadzora ugotovi, da pooblaščeni izvajalec ni izvedel naloženih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ali če se v drugem postopku ugotovi, da pooblaščeni izvajalec ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega člena ali če pooblaščeni izvajalec ne omogoča usposabljanja v okviru števila določenih delovnih mest za usposabljanje zdravnikov, mu minister na predlog zbornice ali po uradni dolžnosti odvzame pooblastilo pred potekom časa, za katerega je bilo podeljeno.

Minister pooblaščenemu izvajalcu po uradni dolžnosti odvzame pooblastilo pred potekom časa, za katerega je bilo podeljeno, če se v postopku upravnega nadzora ugotovi, da pooblaščeni izvajalec ni izvedel naloženih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti.

Specializant, ki je bil izbran na nacionalnem razpisu, se za čas opravljanja specializacije zaposli pri pooblaščenem izvajalcu, ki ga določi zbornica.

Specializant, ki je bil izbran na razpisu za izvajalce, se za čas opravljanja specializacije zaposli pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, na katerega se je nanašal razpis.

V pogodbi o zaposlitvi, ki se sklene za določen čas opravljanja specializacije, se določi:

• delovno mesto specializanta,
• vrsta in trajanje specializacije,
• program specializacije,
• datum začetka opravljanja specializacije,
• obveznost, da se po končani specializaciji za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas zaposli ali v mreži javne zdravstvene službe ali pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, če je bil izbran na razpisu za tega izvajalca,
• obveznost specializanta v primerih iz c18.a člena in šestega odstavka 25. člena tega zakona,
• druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.

Specializant opravlja specializacijo pri pooblaščenih izvajalcih, ki jih glede na razpoložljiva delovna mesta za usposabljanje zdravnikov določi zbornica. V času opravljanja specializacije pri pooblaščenem izvajalcu specializant do delodajalca nima nobenih delovnih obveznosti, ohrani pa vse pravice iz delovnega razmerja.

Zdravnik specialist, ki je bil izbran na nacionalnem razpisu, se mora najkasneje v treh mesecih po končani specializaciji za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas zaposliti pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. Zbornica koordinira možnosti zaposlitve zdravnikov specialistov iz prejšnjega stavka glede na sporočene potrebe za zaposlitev s strani izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe in glede na stalno prebivališče zdravnika specialista. Zdravnik specialist, ki je bil izbran na razpisu za izvajalca se mora v enem mesecu po končani specializaciji za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas zaposliti pri tem izvajalcu zdravstvene dejavnosti.

V obdobje zaposlitve iz prejšnjega odstavka se ne štejejo strnjene odsotnosti z dela daljše od šestih mesecev.

Zdravnik specialist, ki je bil izbran na nacionalnem razpisu, je prost obveznosti iz petega odstavka tega člena, če v treh mesecih po končani specializaciji ne dobi nobene ponudbe za zaposlitev za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije s strani izvajalca zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, ali se sam ne zaposli v okviru mreže javne zdravstvene službe, ali če na podlagi prejete ponudbe v treh mesecih po končani specializaciji ne pride do sklenitve pogodbe o zaposlitvi za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije iz razlogov, ki so na strani izvajalca zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe.

Izvajalec zdravstvene dejavnosti, za potrebe katerega je opravljal specializacijo zdravnik na podlagi razpisa za izvajalca, mora po končani specializaciji v enem mesecu zaposliti zdravnika specialista za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije. Izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki je podal potrebo po novem specialistu, in za potrebe katerega je opravljal specializacijo zdravnik na podlagi razpisa za izvajalca, zdravnika specialista po končani specializaciji ne zaposli ali ga ne zaposli najmanj za enkratno časovno obdobje trajanja specializacije, mora v proračun Republike Slovenije povrniti vse stroške oziroma njihov sorazmerni del glede na obdobje trajanja zaposlitve, ki so nastali v zvezi s specializacijo, razen plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja zdravnika specializanta. V tem primeru je zdravnik specialist, ki mu je bila specializacija odobrena za določenega izvajalca zdravstvene dejavnosti, prost obveznosti, če v obdobju nadaljnjih dveh mesecev ne dobi nobene ponudbe za zaposlitev za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije s strani izvajalca zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe ali se sam ne zaposli v okviru mreže javne zdravstvene službe.

Pooblaščeni izvajalci zbornici sporočajo:

• seznam prostih in zasedenih delovnih mest za usposabljanje zdravnikov;
• seznam mentorjev;
• seznam zaposlenih pripravnikov, sekundarijev in specializantov ter predviden zaključek njihovega usposabljanja.