Se pripravlja sprememba?

Vse predloge in spremembe predpisa imate na njegovi časovnici. Kliknite "Časovnica" na spodnji hitri navigaciji. 

Izberi paket

POZOR: to ni najnovejša različica besedila

PREDLOG Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-D)

STATUSNO PRAVO, FINANČNO POSLOVANJE -

Objavljeno:

Objavljeno v:

Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOJF-1 in 109/08) in 114. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 92/07 - uradno prečiščeno besedilo) vlagamo podpisani poslanki in poslanci

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU


ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 114. in 115. Poslovnika Državnega zbora.

 

Prilogi:

- predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju;

- podpisi poslank in poslancev:

Jože Tanko France Cukjati Andrej Vizjak Marjan Bezjak Branko Marinič Robert Hrovat Mag. Branko Grims Aleksander Zorn Rado Likar Zvone Lah Marijan Pojbič Jožef Jerovšek Zvone Černač Miro Petek Eva Irgl Milenko Ziherl Milan Čadež Iztok Podkrižnik Darko Menih Dr. Peter Verlič Mag. Štefan Tisel Ivan Grill Dr. Vinko Gorenak Rudolf Petan Alenka Jeraj Danijel Krivec Janez Janša

 


Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona

 

Dne 1. 10. 2008 je začel veljati nov Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/2007 z dne 31.12.2007) (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Dejstvo je, da so vsi postopki po novem stečajnem zakonu ZFPPIPP, prvič v zgodovini slovenskega pravosodja prvi sodni postopki tega področja, ki so popolnoma transparentno urejeni, saj se vse aktivnosti v konkretnih postopkih brezplačno objavljajo na spletni strani AJPES-a zato je vsak postopek dostopen celotni javnosti. Po ZFPPIPP, ki je bil sprejet v obdobju prejšnje Vlade so vse objave, vsi sklepi sodišč o poteku celotnega stečajnega postopka od začetka do konca stečajnega postopka javno in transparentno objavljeni na spletu AJPES-a www.ajpes.si in ne več v Uradnem listu RS. Tudi vsi sklepi o nagradah stečajnim upraviteljem so prvič v zgodovini slovenskih stečajev od 1. 10. 2008 dalje transparentno javno objavljeni na tej spletni strani.

Nov ZFPPIPP je v aktualnem mandatu doživel že tri novele. S prvo novelo iz leta 2009 je bila na področju stečajnega prava ob dodatni spremembi podzakonskih predpisov povzročena velika zmeda in obenem omogočena nerazumna odmera nagrad upraviteljem. Novela ZFPPIPP-A je v 3. odstavku 499. člena nesporno jasno določila, da se za stečaje, ki so se začeli pred 1. 10. 2008 uporablja stara tarfia za izplačilo nagrad stečajnim upraviteljem. V skladu z novim ZFPPIPP iz leta 2007, ki se je začel uporabljati 1. 10. 2008 je moral minister, pristojen za pravosodje izdati pravilnik o tarifi za odmero nagrad upraviteljev v stečajnih postopkih, ter stroških, do povrnitve katerih so upravitelji v teh postopkih upravičeni. Ta pravilnik je bil v skladu z zakonom objavljen v Uradnem listu RS, št. 91/2008 dne 26. septembra 2008 in je začel veljati 1. 10 2008. Ministrstvo za pravosodje bi lahko in bi moralo spremljati javne objave o izplačilih stečajnim upraviteljem, vsaj na spletni strani AJPES-a in samo nemudoma odreagirati z znižanjem tarife?

Sklicevanje na to, da ministrstva za pravosodje sodišča niso obvestila in stečajni upravitelji o izdanih sklepih je neresno in neodgovorno. Ministrstvo za pravosodje naj bi po navedbah ministrstva dodatno oblikovalo posebno projektno skupino za spremljanje izvajanja nove stečajne zakonodaje. Vendar žal, kot je videti iz dosedanjega spremljanja izvajanja nove stečajne zakonodaje, ni nihče s pravosodnega ministrstva uspel pogledati niti spletne strani AJPES-a.

Minister, pristojen za pravosodje je dne 5. 12. 2008, v 11 dneh po nastopu svojega mandata s spremembo pravilnika o tarifi za stečajne upravitelje posegel v tarifo in spremenil tarifo o nagradah stečajnim upraviteljem. S predmetno spremembo pravilnika iz decembra 2008 bi moralo pravosodno ministrstvo ob resnem spremljanju izvajanja zakona, ki se je izvajal praktično dva meseca, skrbno in odgovorno znižati tarifo, da bi bila sorazmerna z vloženim delom stečajnih upraviteljev. Poleg tega bi z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami tarife moralo pravosodno ministrstvo po potrebi v naslednjih mesecih znižati nagrade stečajnim upraviteljem. To je bila nesporno dolžnost in odgovornost Ministrstva za pravosodje. Sprememba pravilnika je najbolj enostavna, najhitrejša, ker pravilnik naredijo strokovne službe ministrstva, ga uskladijo s službo Vlade za zakonodajo in se objavi v Uradnem listu. Gre za akt ministra, ki ga je možno pripraviti, sprejeti ali spremeniti in objaviti v Uradnem listu praktično najkasneje v treh dneh. To ni sprememba vladne uredbe, ki potrebuje nekaj dni več časa. In to ni sprememba zakona, ki potrebuje minimalno (po nujnem postopku) vsaj 2 tedna.

Nerazumna, nepotrebna in škodljiva novela ZFPPIPP iz maja 2009 (Uradni list RS, št. 40/2009) je prinesla spremembo in določila, da se za vse stečajne postopke, začete pred 1. 10. 2008 (torej za vse postopke, ki so se začeli že pred začetkom veljavnosti in uporabe zakona iz leta 2007), uporablja nova tarifa. Sodišča so po tem odmerjala visoke nagrade stečajnim upraviteljem. Velja poudariti, da gre oziromo je šlo pri tem, skoraj v vseh primerih za stečaje, ki so se začeli pred 1. 10. 2008.

Ministrstvo za pravosodje tudi po zgornji spremembi več kot pol leta ni ponovno spremenil pravilnika, pri čemer je nerazumljivo postopanje s škodljivimi posledicami, da je ministsrtvo predhodno javno in všečno napovedovalo spremembo pravilnika in nižanje tarif stečajnim upraviteljem. V tem vmesnem času od napovedi do izdaje pravilnika pa so se nemudoma odmerile stečajnim upraviteljem (največkrat so to odvetniki) nerazumno visoke nagrade, o čemer je Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje v Državnem zboru opravil več razprav.

Z zadnjo novelo ZFPPIPP, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 52/2010 z dne 30.6.2010 in začela veljati dne 15.7.2010 so bili sprejeti nekateri ukrepi z namenom povečanja učinkovitosti postopkov: določitev enotne stvarne pristojnosti okrožnih sodišč za vse postopke zaradi insolventnosti, enotna krajevna pristojnost višjega sodišča v Ljubljani za vse pritožbene postopke; uvedba pristojnosti sodniških pomočnikov pri enostavnejših procesnih dejanjih v postopkih zaradi insolventnosti; širitev pravil za elektronsko poslovanje sodišč z upravitelji in odvetniki; po začetku stečajnega postopka se bo prodaja (unovčenje) celotnega premoženja stečajnega dolžnika izvedla v stečajnem postopku, zato se bodo morebitni izvršilni postopki, ki tečejo proti stečajnemu dolžniku, ustavili; pospešitev in racionalizacija postopka preizkusa terjatev v stečajnem postopku; pospešitev in povečanje učinkovitosti prodaje premoženja stečajnega dolžnika.

S slednjo novelo naj bi se izboljšala položaj upnikov in upniškega odbora se bo, ker se je omogočilo, da je mesto zasedanja tudi v kraju zunaj sedeža sodišča, če s tem soglašajo vsi upniki; upravitelj in upniški odbor dobita pravico do pritožbe proti odločitvi sodišča o ugovoru upravitelja proti zahtevi upniškega odbora za izredno poročilo.

Slednja novela je uvedla zbornico upraviteljev in določila pravila o ustanovitvi in delovanju Zbornice upraviteljev in o disciplinski odgovornosti upraviteljev. Potreba po umestitvi zbornice upraviteljev na področje postopkov zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v navedeni noveli ZFPPIPP ni bila posebej utemeljena. Ob tem niso bili podani stvarni in utemeljeni razlogi za njeno ustanovitev. Njena ureditev naj bi smiselno sledila ureditvi Notarske zbornice in disciplinske odgovornosti notarjev v Zakonu o notariatu.

Določila o disciplinski odgovornosti upraviteljev in o sankcioniranju upraviteljev so potrebna, vendar je prenos pristojnosti v zvezi s sankcioniranjem upraviteljev z Ministrstva za pravosodje na Zbornico upraviteljev neutemeljen in precej tvegan, zato je potreben vnovičen premislek o tem. Tovrstna združenja so se v več primerih izkazala kot zaprte organizacije, ki ščitijo interese svojih članov in jih ne sankcionirajo, marveč pokrivajo njihove napake. V primeru upraviteljev je takšna bojazen še bolj upravičena, ker gre za majhno število oseb (pod 100), ki se medsebojno poznajo, v zadevah sodelujejo in se podpirajo. Zato bi bilo primerneje in bolj smotrno, da pristojnost v zvezi s sankcioniranjem upraviteljev ostane v celoti v domeni pristojnega pravosodnega ministrstva oziroma pristojne disciplinske komisije v okviru pravosodnega ministrstva.

V okviru postopkov po tem zakonu je v ospredju tudi problematika plačilne nediscipline, t.j. zamud pri plačilih in neplačevanje upnikom, ki je v Republiki Sloveniji izrazito prisotna že od osamosvojitve naprej. V času gospodarske krize, ki je povzročila med drugim tudi t.i. kreditni krč (omejen dostop do bančnih posojil) pa je plačilna nedisciplina postala sploh glavni problem slovenskega gospodarstva. Zaradi nedostopnosti do bančnih posojil se namreč dogaja, da se čedalje več podjetij oziroma organizacij financira tako, da svojih obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih in države preprosto ne poravnavajo ali jih poravnavajo z veliko zamudo. Ta veriga neplačil oziroma velikih zamud pri plačevanju, ki se širi po gospodarstvu kot virus, v končni fazi povzroči, da marsikatero podjetje zaradilikvidnostnih težav na koncu propade, pred tem pa ima podjetje veliko težav pri zagotavljanju normalnega delovanja in razvoja. Zaradi plačilne nediscipline pa ni ogroženo le normalno delovanje, razvoj in obstoj posameznih podjetij, temveč celotnega gospodarstva. V najtežjem položaju so praviloma zaposleni, ker se likvidnostne težave običajno odrazijo v zamujanju s plačami in ostalimi pravicami iz dela, ter zamujanju ali celo neplačevanju obveznih prispevkov iz dela. V javnost so prišli problemi delavcev, ki so zaradi neplačila obveznih prispevkov iz naslova pokojninskega zavarovanja imeli ob odhodu v upokojitev hude težave.

Kako hitro se plačilna nedisciplina poglablja, kaže statistika Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). V slabem letu dni se je število podjetij z neplačanimi obveznostmi povečalo za okoli tretjino, znesek zapadlih neporavnanih obveznosti pa se je več kot podvojil. Pri tem je treba opozoriti, da so v statistiko vključene le neplačane obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga, medtem, ko neplačane obveznosti iz naslova neplačanih računov med dolžniki in upniki, ki teh še niso zaupali v reševanje sodiščem, statistika AJPES-a ne vključuje. Sklepamo lahko, da, če podjetja ne poravnavajo niti obveznosti iz naslova sodnih sklepov, davkov ipd, da je gibanje in stanje neporavnanih obveznosti iz naslova pogodbenih razmerij še bistveno slabše.

Postopki zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju se vodijo izključno v interesu upnikov. Zato bi bilo smotrno upnikom, bodisi kot strankam postopka (upniki) ali posredno, kot uradnemu organu postopka (izvoljeni upniški odbor) urediti položaj v tej luči v okviru postopkov v tem zakonu.

Razlog za sprejem novele ZFPPIPP lahko strnemo v okvir notranje skladne ureditve položaja upnika v postopkih po tem zakonu, kar je še posebej pomembno za upnike, ki so po položaju v okviru teh postopkov v neenakovrednem položaju (in sicer predvsem iz razlogov plačilne nediscipline).


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Ureditev v predlogu zakona dopolnjuje nekatera temeljna načela postopkov po tem zakonu z vidika položaja upnikov, in sicer:

1. splošna temeljna načela, ki veljajo za vse postopke zaradi insolventnosti:
- načelo enakega obravnavanja upnikov,
- načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov in
- načelo hitrosti postopka,

2. dodatni posebni temeljni načeli, ki veljata v postopku prisilne poravnave:
- načelo uravnoteženosti interesov upnikov za plačilo njihovih terjatev in interesa insolventnega dolžnika za njegovo finančno prestrukturiranje in
- načelo razkritja finančnega položaja in poslovanja dolžnika.

V okviru načela hitrosti postopka, ki zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja gre za pomemben pravni institut, s katerim se uresničuje načelo hitrosti postopka. V predlogu zakona se v tem okviru dopolnjuje 98. člen, da upravitelj ob prevzemu dolžnosti poda pred sodiščem izjavo, da bo vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost in si prizadeval za kar najhitrejše končanje postopka in čim boljše poplačilo upnikov. Prav tako se v tem okviru dopolnjuje tudi 90. člen glede odločanja upniškega odbora v smeri večje operativnosti upniškega odbora.

Z novelo zakona se področje disciplinske odgovornosti upraviteljev in sankcioniranja prenaša z Zbornice upraviteljev na Ministrstvo za pravosodje. Menimo, da je primerneje, da nadzor opravlja Ministrstvo za pravosodje. Tovrstna združenja, kot je Zbornica upraviteljev, so se v več primerih izkazala kot zaprte organizacije, ki ščitijo interese svojih članov in jih ne sankcionirajo, marveč pokrivajo njihove napake. V primeru upraviteljev je takšna bojazen še bolj upravičena, ker gre za majhno število oseb (pod 100), ki se medsebojno poznajo, v zadevah sodelujejo in se podpirajo. Zato se nam takšna ureditev, kot je bila uzakonjena v juniju 2010 ne zdi smotrna in predlagamo, da pristojnost v zvezi s sankcioniranjem upraviteljev ostane v celoti v domeni pristojnega ministrstva oziroma pristojne disciplinske komisije v okviru pravosodnega ministrstva. Obenem predlagamo sestavo in organizacijo disciplinske komisije, njene pristojnosti in vodenje postopkov v zvezi s postopki disciplinske odgovornosti upraviteljev. Podrobneje se to uredi v podzakonskem aktu.

S predlogom zakona se ne spreminjajo temeljna načela postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega preneganja, med katerimi so najpomembnejša:

- načelo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP), ki zahteva, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako,

- načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov(47. člen ZFPPIPP), po katerem je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov, in

- načelo hitrosti postopka, ki zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja.


3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Predlog zakona nima finančnih posledic niti za državni proračun niti za druga javna finančna sredstva. Zagotovljenost sredstev v proračunu ni potrebna.

4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije 4.1 Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije V pravu EU so splošna pravila o postopkih zaradi insolventnosti, ki učinkujejo v dveh ali več državah članicah, določena z Uredbo 1346/2000, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, zato zaradi prenosa te ureditve v pravo Republike Slovenije ni treba sprejeti posebnih pravil. Uredba 1346/2000 pa se ne uporablja za postopek zaradi insolventnosti nad banko ali drugo kreditno institucijo ter nad zavarovalnico. Pravila za ta postopek so za banke in kreditne institucije določena v Direktivi 2001/24/ES. Postopkovna pravila, določena v 1. do 19. členu Direktive 2001/24/ES, so v slovenski pravni red prenesena z ureditvijo v 272. do 276. členu ter v 323. in 324. členu Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06). Pravila za postopek insolventnosti za zavarovalnice pa so določena v Direktivi 2001/17/ES.

4.2 Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih 4.2.1 Nemčija


4.2.1.1 Splošno

Materija, ki se pri nas ureja z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nemškem pravnem redu ni urejena v enem samem predpisu.

Določbe, ki se nanašajo na postopke zaradi insolventnosti v ožjem pomenu besede (torej stečajne postopke in prisilno poravnavo), vsebuje Insolvenčni zakon (Insolvenzordnung, InsO, BGBl. 1994, stran 2866), ki je bil objavljen 5. oktobra 1994, v veljavo pa je stopil 1. januarja 1999. Ta zakon ne vključuje določb o izbrisu pravnih subjektov in registra, te so vsebovane Zakonu o postopku v nepravdnih zadevah (Gesetz über die Angelegenheiten der freiwilligen Gerichtsbarkeit, FGG). Instituta prisilne likvidacije, kot ga lege lata ureja slovenski ZPPSL in kot naj bi ga lege ferenda urejal zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nemškem pravu ne najdemo.

InsO je odpravil dvotirnost urejanja insolvenčne problematike. Do njegove uveljavitve je bila stečajnopravna materija urejena najprej v Stečajnem zakonu (Konkursordnung, KO), iz leta 1877, ki ni urejal ne reorganizacije, in tudi ni omogočal doseči odpust neplačanih obveznosti. Nadalje je bila ta materija urejena še v Zakonu o poravnavi (Vergleichsordnung) iz leta 1935, ki je urejal poravnavo kot rehabilitacijski postopek. InsO je nadalje hkrati nadomestil še določbe vzhodnonemškega Stečajnega zakona (Gesamtvollstreckungsordnung), ki je do združitve obeh Nemčij urejal stečajno problematiko v bivši Nemški demokratični republiki.

Z uveljavitvijo InsO, v katerem so danes celovito in sistematično urejeni vsi postopki zaradi insolventnosti, je bila v Nemčiji zaključena reforma insolvenčnega prava, ki je bila vzpodbujena z valom insolvenčnih postopkov v sredini sedemdesetih let, ki je pokazala potrebo po celoviti normativni spremembi. V literaturi se kot osrednji namen reforme izpostavlja oblikovanje normativnih nastavkov za preprečevanje (odvračanje) nastanka položaja insolventnosti dolžnika, hkrati pa naj bi reforma v ospredje postavila idejo finančnega prestrukturiranja, kot skupka različnih ekonomsko-pravnih metod za sanacijo dolžnika, ki naj bi preprečila popolno unovčenje dolžnikovega premoženja v okviru stečaja in s tem tudi ohranitev dolžnika.

____________________________

2 Vzročni zakon je dodatek III smernic dostopen na spletnem naslovu
http://www.uncitral.org/pdf/english/texts/insolven/05-80722_Ebook.pdf

Med postopki zaradi insolventnosti razlikuje InsO:

1. Običajni (redni) insolvenčni postopek (Regelverfahren), ki ga je načeloma dopustno izvesti nad vsemi kategorijami dolžnikov, praviloma takimi, ki opravljajo pridobitno dejavnost. Osrednja značilnost tega postopka je unovčenje premoženja (Masseverwertung) dolžnika in uporaba doseženega izkupička za hkratno in sorazmerno poplačilo terjatev upnikov, v skladu z zakonskimi določbami. V ta postopek so implementirani vsi poglavitni instituti stečajnega prava, katerih namen je zagotoviti temeljni cilj, to je enako obravnavanje upnikov in njihovo hkratno in sorazmerno poplačilo iz vsega dolžnikovega premoženja. Ker je predmet unovčenja vse dolžnikovo premoženje, se redni postopek izteče z izbrisom dolžnika iz registra, v katerega je bil vpisan.

Po teh značilnostih lahko ta tip insolvenčnega postopka v celoti primerjamo s pravili postopka stečaja, kot ga lege lata poznamo pri nas, in kot bi ga naj lege ferenda uredil tudi predlagani zakon.

2. Postopek po insolvenčnem načrtu (Insolvenzplanverfahren), ki se opravi praviloma le nad tistimi kategorijami dolžnikov, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Ta tip insolvenčnega postopka je v temeljnih opredelitvah blizu postopku prisilne poravnave s finančno reorganizacijo oziroma finančnim prestrukturiranjem, kot jo poznamo tudi pri nas.

Predpostavka za začetek tega postopka pa je, da je bil pred tem sprožen redni insolvenčni postopek, kar pomeni, da se postopek po insolvenčnem načrtu lahko izvede le kot sestavni del rednega postopka. Začne se z vložitvijo insolvenčnega načrta, v katerem sme insolvenčni upravitelj (ki je bil postavljen ob začetku rednega postopka) upnike razvrstiti v različne razrede in jim predlagati različne pogoje za plačilo njihovih terjatev. Značilnost postopka po insolvenčnem načrtu je torej ta, da dopušča zelo različno obravnavanje posameznih upnikov insolventnega dolžnika, ob pogoju, da so upnikom, ki so razvrščeni v isti razred, ponujeni enaki poplačilni pogoji. O sprejemu insolvenčnega načrta glasujejo upniki (načelo avtonomije upnikov), sklep pa končno potrdi še sodišče, s čimer postane zavezujoč za vse upnike.

Razlika v primerjavi z rednim postopkom je torej ta, da se premoženje dolžnika sicer unovčuje, vendar ne v celoti, ampak le v tistem delu, kot je potreben za poplačilo terjatev upnikov v skladu s potrjenim insolvenčnim načrtom. V tem smislu torej ta postopek ne povzroči prenehanja dolžnika, kot sicer velja za redni postopek.

3. poleg navedenih pa nemško insolvenčno pravo v InsO ureja še posebne insolvenčne postopke, ki so v primerjavi z rednim postopkom zaradi nekoliko preprostejših razmerij, nekoliko poenostavljeni.

Mednje spada najprej insolvenčni postopek nad posebno kategorijo dolžnikov, to je postopek nad fizično osebo, ki ima položaj potrošnika(Verbraucherinsolvenz, § 304-314 InsO).Osrednja značilnost tega postopka je, da je dolžniku priznana pravica predlagati sodišču odpust dela obveznosti, v katerem so terjatve upnikov ostale nepoplačane (Restschuldbefreiung). Tak odpust obveznosti lahko sodišče odredi šele po poteku preizkusne dobe (Wohlverhaltensperiode), ki je z eno od zadnjih novel InsO skrajšana s sedmih na šest let. Znotraj tega preizkusnega obdobja mora dolžnik, ki odpust obveznosti predlaga, po svojih najboljših močeh skrbeti za izpolnitev nepoplačanih obveznosti do upnikov, in v celoti upoštevati navodila sodišča. Bistveno je, da mora v času trajanja preizkusnega obdobja dolžnik pretežni del svojih prejemkov namenjati za plačilo nepoplačanih obveznosti. Z odpustom obveznosti je dolžnik oproščen plačila tistega dela obveznosti, ki znotraj insolvenčnega postopka, ki je bil opravljen nad dolžnikom, ni bil plačan. To ima namen dolžniku zagotoviti pogoje za nov začetek (fresh start).

Drugi posebni insolvenčni postopki so postopki nad posebnim premoženjem, to je postopek stečaja zapuščine (Nachlassinsolvenzverfahren, § 315-331 InsO), in stečaja nad skupnim premoženjem (Gesamtgut, § 332, 333 InsO).

4.2.1.2. Značilnosti postopkov zaradi insolventnosti

Splošna značilnosti nemških postopkov zaradi insolventnosti je, da se lahko uvedejo na predlog katerega od upnikov ali samega dolžnika. Upnik lahko predlog vloži, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji, in sicer je to nezmožnost dolžnika, da ob zapadlosti poravnava svoje obveznosti (plačilna nesposobnost, Zahlungsunfähigkeit) in/ali v določenih primerih tudi, ko obveznosti dolžnika (praviloma to velja pri dolžnikih, ki so pravne osebe) presegajo vrednost njegovega premoženja (prezadolženost, Überschuldung). InsO je vpeljal tudi koncept tako imenovane grozeče plačilne nesposobnosti (drohende Zahlungsunfähigkeit), ki samemu dolžniku daje možnost, da sproži postopek po InsO že na podlagi ocene, da bo (kmalu) v prihodnosti postal plačilno nesposoben. Institut naj spodbudi čim prejšnjo uvedbo postopka zaradi insolventnosti, kar naj bi preprečilo, da bi ogroženi dolžniki predolgo zavlačevali z začetkom postopka.

Po vložitvi predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti odredi sodišče začasne ukrepe za zavarovanje premoženja dolžnika. S tem namenom imenuje začasnega insolvenčnega upravitelja. Od uvedbe postopka zaradi insolventnosti dolžnik brez posvetovanja s slednjim ne sme več razpolagati s svojim premoženjem (§ 21 InsO), insolvenčni upravitelj pa nadaljuje poslovanje dolžnika, dokler sodišče ne sprejme odločitve o začetku postopka zaradi insolventnosti. Primarna naloga začasnega insolvenčnega upravitelja je preveriti, ali dolžnik razpolaga s premoženjem v obsegu, ki je potrebno vsaj za pokritje stroškov postopka zaradi insolventnosti. Če ta zahteva ni izpolnjena, se postopek zaradi insolventnosti ne izvede, temveč se dolžnik izbriše iz registra v skladu s pravili FGG. Kadar pa dolžnik razpolaga s premoženjem, ki za kritje stroškov postopka zadošča, sodišče ugotavlja obstoj procesnih predpostavk za začetek postopka zaradi insolventnosti. S sklepom o začetku postopka zaradi insolventnosti sodišče imenuje insolvenčnega upravitelja (praviloma isto osebo, ki je bila imenovana za začasnega insolvenčnega upravitelja).

Postopek se po začetku odvija oziroma nadaljuje po pravilih rednega postopka, ki implicirajo unovčenje premoženja (stečajne mase) dolžnika z namenom sorazmernega in hkratnega poplačila upnikov. Vendar pa lahko insolventni dolžnik vloži insolvenčni načrt, in s v slednjem primeru postopek nadaljuje v smeri iskanja kompromisa z upniki z namenom finančnega prestrukturiranja dolžnika in s tem njegove ekonomske rehabilitacije v okviru instituta, ki je podoben prisilni poravnavi s finančno reorganizacijo, kot jo poznamo lege lata v ZPPSL, s to razliko, da dolžnik po InsO ni vezan na nikakršne zakonske omejitve pri dogovarjanju glede zmanjšanja obveznosti oziroma odložitve zapadlosti obveznosti. V tem smislu je naša predlagana ureditev identična nemški.

Upniki sami insolvenčnega načrta sicer niso upravičeni vložiti, lahko pa zbor upnikov (Gläubigerversammlung) na insolvenčnega upravitelja naslovi pobudo, da načrt oblikuje in vloži. Insolvenčni načrt je treba predložiti insolvenčnemu sodišču, ki ga zavrne, če je očitno, da ga upniki ne bi sprejeli.

Nemško insolvenčno pravo izrecno dopušča, da lahko dolžnik v insolvenčnem načrtu razvrsti upnike v različne razrede, pri tem je zahteva le, da so upniki istega razreda obravnavani enako. Nadalje mora načrt vsebovati predlog ukrepov za prestrukturiranje dolžnika in navajati, kako bo izvedba načrta vplivala na pravice upnikov. O potrditvi insolvenčnega načrta glasujejo upniki vsakega razreda, pri čemer je načrt potrjen, če zanj glasuje večina vseh upnikov posameznega razreda in če ga hkrati potrdijo upniki, katerih terjatve dosegajo več kot polovico skupnega zneska terjatev upnikov tega razreda (§ 244 InsO).

Z vidika dolžnika ima začetek postopka zaradi insolventnosti za posledico, da se po začetku postopka omejijo pravice glede upravljanja premoženja in preidejo na insolvenčnega upravitelja. Izjemo predstavljajo v tej zvezi določbe § 270-285 InsO, po katerih lahko dolžnik še naprej sam, vendar pod nadzorom insolvenčnega upravitelja, upravlja svoje premoženje in uresničuje tudi razpolagalna upravičenja. Pogoj za to je, da sodišče, ki vodi insolvenčni postopek, odredi tako imenovano lastno upravljanje (Eigenverwaltung), kar je posebnost nemške insolvenčne ureditve. Če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti vložil upnik, mora ta z lastnim upravljanjem izrecno soglašati.

Osrednja značilnost rednega postopka zaradi insolventnosti je, da se dolžnikovo premoženje unovči. Če gre za postopek po insolvenčnem načrtu, se unovčuje le tolik del premoženja, kot je potrebno za izpolnitev obveznosti, kot so določene v potrjenem insolvenčnem načrtu. V zvezi z unovčevanjem izhaja InsO iz načela prodajanja funkcionalnih celot z iskanjem takega kupca, ki bi bil pripravljen nadaljevati dolžnikovo dejavnost. Pri izbiri kupca premoženja imajo prednost tisti, ki so sposobni nadaljevati dejavnost dolžnika.

Končno je v InsO na novo urejeno še posebno poglavje o postopkih zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom (od § 335 dalje), ki je urejeno v skladu z Uredbo o postopkih v primeru insolventnosti.

4.2.1.3 Drugi postopki za prenehanje pravnih oseb

Izbris družbe iz sodnega registra je v nemškem pravu predviden v FGG. Po določbi prvega odstavka § 141a FGG se družba iz registra izbriše, če je podan kateri od navedenih dveh razlogov:

- ko družba nima nobenega premoženja in

- ko družba nima zadosti premoženja za celovito izvedbo postopka zaradi insolventnosti.

Izbrisna razloga sta torej dva. Izbris upravičuje najprej okoliščina, da družba sploh nima premoženja, ki ga potrebuje za opravljanje pridobitne dejavnosti, zaradi česar niso izpolnjeni elementarni pogoji za njen obstoj. V drugem primeru pa gre za položaj, ko se znotraj začetega postopka zaradi insolventnosti izkaže, da premoženje (stečajna masa), ki pripada dolžniku, ne zadošča za uresničitev namena postopka zaradi insolventnosti.


4.2.2 Avstrija


4.2.2.1 Splošno

Veljavno avstrijsko pravo ne vsebuje enovite ureditve področja insolvenčnih postopkov, ampak izhaja iz generalne delitve na stečajni postopek in postopek poravnave. Ta materija je urejena posebej v stečajnem zakonu (Konkursordnung, KO) in Zakonu o poravnavi (Ausgleichsordnung, AO, oboje RGBl 1914/337).

Določila, ki se nanašajo na ureditev področja, ki po pomenu spada v področje insolventnosti, so raztresena še v drugih zakonih. Reorganizacija bank je urejena v Zakonu o bančništvu (Bankwesengesetz, BGBl 1993/532), reorganizacija zavarovalnih družb pa v Zakonu o nadzoru nad zavarovalnimi družbami (Versicherungs-aufsichtsgesetz, BGBl 1993/532). Z Zakonom o reorganizaciji podjetij (Unternehmensreorganisationsgesetz, BGBl 1997/114) pa so določena pravila skrbnega finančnega poslovanja v smislu pravil za likvidno in solventno poslovanje družbe.


4.2.2.2 Postopki zaradi insolventnosti

Stečaj (Konkurs) - Avstrijsko pravo razume stečaj kot obliko generalne izvršbe nad premoženjem dolžnika. Tudi v avstrijskem pravu je stečaj torej funkcionalno namenjen unovčenju vsega dolžnikovega premoženja in posledičnemu hkratnemu in sorazmernemu poplačilu upnikov. Po tej značilnosti se torej klasični stečaj avstrijskega prava ne razlikuje od nemškega rednega insolvenčnega postopka in stečaja po določbah ZPPSL. Predpostavke za začetek stečajnega postopka so enake, kot v nemškem pravu.

Prisilna poravnava (v stečaju) (Zwangsausgleich) - Primarno se torej avstrijsko tudi danes še osredotoča predvsem na varovanje interesa upnikov. Kljub temu pa tudi klasični stečaj vsebuje elemente zaščite dolžnika, saj določa pravila za nadaljevanje podjetniških aktivnosti. Stečajni upravitelj (Masseverwalter) mora namreč nadaljevati z vodenjem poslov dolžnika, razen če bi bilo to v škodo upnikov. Postopki, ki se torej izvorno začnejo kot stečajni postopki, pa se lahko med tekom tega postopka prekvalificirajo v postopek reorganizacije, ki je po tipičnih značilnostih primerljiva z našo prisilno poravnavo s finančno reorganizacijo oziroma finančnim prestrukturiranjem. Podobno kot naše pravo pa je predpostavka, da mora dolžnik biti sposoben izpolniti svoje obveznosti vsaj najmanjšem znesku (v odstotku), ki je normativno predpisan. Dolžnik mora upnikom ponuditi plačilo vsaj 20 % terjatve v obdobju, ki ne sme biti daljše od dveh let.

V tem delu se avstrijska ureditev razlikuje od veljavne nemške, ki pogoja minimalnega plačila ne postavlja. Veljavna avstrijska ureditev je do neke mere primerljiva z ureditvijo, ki lege lata velja pri nas (drugi odstavek 48. člena ZPPSL).

Pogoj za veljavnost je, da s tem soglaša navadna večina upnikov, katerih terjatve skupaj morajo dosegati vsaj 3 skupnega zneska terjatev upnikov, ki sodelujejo pri odločanju.

Avstrijsko pravo ta postopek imenuje kot prisilna poravnava (Zwangsauslgeich) z možnostjo odpusta preostalega dolga. Postopek je predviden znotraj KO, in sicer v § 140 – 165.

Poravnava (izven stečaja) (Ausgleich) Po drugi strani pa so poravnalni postopki urejeni tudi izven KO. Postopek poravnave, ki ga ureja AO, implicira sodno poravnavo, ki po vsebini predstavlja reorganizacijo dolžnika od uvedbe samega postopka, ki jo nadzoruje sodišče, katere cilj je rešiti dejavnost dolžnika tako, da se mu omogoči nadaljevanje poslovanja in odpusti del obveznosti. Razlika v primerjavi s prisilno poravnavo je torej v tem, da se ta postopek začne in opravi neodvisno od stečajnega postopka. Ta postopek je primerljiv z našo prisilno poravnavo, ki se izvede pred stečajem oziroma izven njega.

Pogoji so določni strožje, kot velja pri prisilni poravnavi v stečaju. Predvsem mora dolžnik biti sposoben ponuditi plačilo vsaj 40 % terjatve v obdobju, ki ne sme biti daljše od dveh let. Glede večin, ki morajo biti podane za veljavnost odločitve, so v AO predpisana enaka pravila, ko v prisilni poravnavi (§ 49 AO) Izglasovana in potrjena (poravnava ima enake pravne posledice, kot izglasovana in potrjena prisilna poravnava: dolžnik je oproščen plačila obveznosti v znesku, ki presega znesek, določen v predlogu (prisilne) poravnave (§ 53 AO).

Posebni postopki – Med posebnimi stečajnimi postopki ureja KO v § 181 – 216 še poseben postopek stečaja potrošnika (Schulden-regulierungsverfahren), ki ga v poslovni praksi imenujejo tudi »zasebni stečaj« (Privatkonkurs), ki vključuje možnost odpustna neplačanih obveznosti. Osnovna fiziognomija postopka je sicer zelo podobna postopku stečaja fizične osebe, kot ga ureja nemški InsO, s tem, da predpisuje avstrijsko pravo predpostavko za to, da mora biti dolžnik sposoben upnikom plačati terjatve vsaj v višini 10 %. Nadaljnja razlika je v dolžini preizkusnega obdobja, ki je v Avstriji določeno v daljšem trajanju (7-10 let). Prav tako je avstrijsko pravo razmeroma zelo strogo do tistih predlagateljev postopka, ki prekršijo dolžnosti, ki jih imajo v preizkusnem obdobju (20 prepoved ponovne vložitve predloga). Tudi avstrijsko pravo zahteva, da dolžnik v preizkusnem obdobju pretežni del svojih rubljivih prejemkov namenja za poplačilo nepoplačanih terjatev. Prav zato se ta postopek imenuje tudi kot »postopek pobiranja prejemkov« (Abschöpfungverfahren).


4.2.2.3 Izbrisni postopki

Tudi avstrijsko pravo posebej ureja izbris gospodarskih družb iz sodnega registra po uradni dolžnosti, in sicer v četrtem poglavju Zakona o sodnem registru (Firmenbuchgesetz, FBG, BGBl 1991/10), še pred tem pa je izbris urejal (nemški) Zakon o izbrisu družb in zadrug po uradni dolžnosti (Amtslöschungsgesetz – AlöschG, dRGBl I 1934/914).

Po § 39 FBG lahko preneha vsaka v sodnem registru vpisana družba s pravnomočnostjo sklepa, s katerim sodišče odloči, da nad družbo ne bo začet stečajni postopek, ker vsota premoženja družbe ne zadošča za kritje stroškov postopka. § 40 FBG pa nadalje določa, da se lahko kapitalska družba, ki nima premoženja, na predlog pristojnega interesnega zastopstva ali davčnega organa ali po uradni dolžnosti izbriše iz sodnega registra, pri čemer se za družbo brez premoženja šteje kapitalska družba, ki kljub opominu sodišča v dveh zaporednih letih ne predloži letnih in poslovnih poročil, razen če je obstoj premoženja družbe očiten ali če se dokaže nasprotno. Izbrisna razloga sta torej dva, in sicer sta enaka kot jih predvideva nemško pravo.


4.2.3 Češka

4.2.3.1 Ureditev lege lata

Zakon o stečaju in poravnavi (Zákon o konkursu a vyrovnání, 328/1991 Sb.) je bil sprejet 11. julija 1991, veljati pa je začel 1. oktobra 1991. Zakon je bil doslej večkrat noveliran, predvsem zaradi usklajevanja s pravom EU. Leta 2004 se je npr. uskladil z evropskimi predpisi glede postopka stečaja bank in zavarovalnic. V veliki meri se naslanja na avstrijsko in prej veljavno nemško stečajno ter poravnalno pravo.

Posebnost češke ureditve je trimesečno zaščitno obdobje, ki je bilo v zakon vpeljano z drugo novelo, in sicer z namenom omogočanja sklenitve izvensodne poravnave med dolžnikom in upniki, s katero bi se preprečila izvedba sodnega postopka zaradi insolventnosti (stečaj ali sodna (prisilna) poravnava). V skladu z navedenim lahko dolžnik, ki zaposluje najmanj 50 delavcev, v roku 15 dni po prejetju s strani tretje osebe podanega predloga za začetek stečajnega postopka, zahteva posebno varstvo. Dolžnik mora v tem obdobju predlagati konkretne ukrepe za rešitev podjetja, do njegovega izteka pa uvedba stečajnega postopka ni dopustna, razen če bi dolžnik v predlogu navedel napačne oziroma nepopolne podatke. Sodišče lahko dolžniku v tem roku – ki ne sme biti daljše od treh mesecev – omeji pravico do razpolaganja s premoženjem. Če dolžniku v tem obdobju uspe prebroditi podjetniško krizo, sodišče ustavi postopek, v nasprotnem primeru pa nad njim uvede stečajni postopek.

Na predlog dolžnika lahko pristojno sodišče začne postopek sodne poravnave in določi poravnalnega upravitelja. Predlog mora zajemati seznam dolžnikovega premoženja in obveznosti (aktive in pasive), seznam dolžnikovih dolžnikov in upnikov ter konkreten predlog poravnave. Dolžnik se mora zavezati, da bo v roku dveh let poravnal najmanj 30 % svojih obveznosti. Vendar pa poravnava ne vpliva na terjatve ločitvenih in izločitvenih upnikov. V praksi so poravnave (in prisilne poravnave) redke, večina postopkov se namreč odvija kot stečajni postopki.

Po uvedbi stečajnega postopka se lahko po predlogu dolžnika – in sicer v časovnem obdobju med preverjanjem terjatev in izdajo sklepa o razdelitvi preostalega premoženja dolžnika –, izvede postopek prisilne poravnave. Dolžnik mora podati predlog, v katerem predvidi poplačilo v višini najmanj 15%3 nezavarovanih terjatev v roku enega leta od uvedbe stečajnega postopka, s predlogom pa se mora strinjati tudi večina upnikov. Po uspešno izpeljani prisilni poravnavi je dolžnik oproščen plačila v terjatev v znesku, ki presega znesek, ugotovljen v prisilni poravnavi.

___________________________

3 Ta prag se je s 13. novelo zakona, ki je začela veljati 1. maja 2000, znižal s prejšnjih 33 na 15 %.


4.2.3.2 Ureditev lege ferenda

1. julija 2007 pa bo na Češkem začel veljati nov insolvenčni zakon, ki bo precej spremenil in dopolnil sedanjo ureditev postopkov zaradi insolventnosti. Po sedaj veljavni zakonodaji sodišče vedno izda sklep o začetku stečajnega postopka, v skladu z novim zakonom pa se bo na predlog sprožil postopek zaradi insolventnosti, to dejstvo pa se bo takoj vneslo v novo vzpostavljen Insolvenčni register. Ta vnos v register bo imel podobne posledice kot objava sklepa o začetku stečajnega postopka po sedaj veljavni ureditvi. Po novem bo nato sodišče v postopku zaradi insolventnosti izdalo dve ločeni odločbi, in sicer:

1. ugotovitev insolventnosti dolžnika ter

2. odločitev o vrsti insolvenčnega postopka, pri čemer bo mogoče začeti:
- stečajni postopek (Konkurs) – podobno kot je urejen v sedaj veljavnem zakonu;
- reorganizacijo – gre za popolnoma novo vrsto insolvenčnega postopka, ki dolžniku pod določenimi pogoji4 omogoča nadaljevanje dejavnosti v skladu z načrtom reorganizacije in pod nadzorom upnikov. Upniki se nato v skladu z načrtom reorganizacije poplačajo iz prihodkov dolžnika, ki jih ta ustvari z nadaljevanjem poslovanja;
- odpust dolga (Oddlužení) – ta bo na voljo samo dolžnikom, ki so fizične osebe in niso samozaposlene.

Odločitev o vrsti postopka bodo lahko sprejeli tudi upnik, njihova volja pa bo za sodišče zavezujoča.

V novi zakon so vpeljane tudi druge novosti, med njimi omenimo uvedbo sankcij za upnike, ki so napačno prijavili svoje terjatve. Če bo upnik prijavil svojo terjatev, ki bo prerekana in bo sodišče ugotovilo, da je upnikova resnična terjatev več kot 50 % nižja od prijavljene terjatve, bo takšen upnik izgubil pravico terjati svojo terjatev v postopku zaradi insolventnosti, in sicer ne glede na to, ali je njegova terjatev zavarovana ali ne, nadalje pa bo moral takšen upnik plačati razliko med prijavljeno in ugotovljeno vrednostjo terjatve v stečajno maso. Novost je uvedena tudi v zvezi s poplačilom zavarovanih terjatev, kjer imajo upniki po sedaj veljavni ureditvi pravico do 70 % poplačila svoje terjatve,5 v skladu z novim zakonom pa bodo lahko terjali 100 % poplačilo. V češko insolvenčno pravo bo z novim zakonom vpeljan tudi institut preteče insolventnosti (hrozící úpadek) – dolžnik bo po novem veljal za insolventnega že takrat, ko bo utemeljeno pričakovati, da ne bo zmogel poravnati večine svojih obveznosti ob njihovi zapadlosti.

________________________

4 To bo veljalo za dolžnike, ki zaposlujejo vsaj 100 delavcev in ki so v zadnjem letu imeli zadosten (točno določen) promet.

5 Vrednost preostalega premoženja se nato razdeli med upnike, ki nimajo zavarovanih terjatev, na tem premoženju pa so nato lahko udeleženi tudi upniki, ki imajo zavarovane terjatve, in sicer v preostalih 30 % svoje terjatve.


5 Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona Predlog zakona ne bo imel drugih posledic.

 


II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V 87. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09 in 52/10) se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: "(2) Upniški odbor ima pravico pregledati poslovne knjige in celotno dokumentacijo v zvezi s stečajnim postopkom."

2. člen

V prvem odstavku 90. člena se dodata nov drugi in tretji stavek, ki se glasita:

"Upniški odbor v izjemnih primerih o zadevah, ki so vezane na kratek rok in je nujno potrebno hitro odločanje, odloča na dopisnih sejah po postopku, ki ga opredeli v svojem poslovniku."

V 1. točki tretjega odstavka 90. člena se za besedo "ustno" doda besedna zveza "ali pisno".

 

3. člen

Za 96. členom se doda nov 96.a člen, ki se glasi:

"96.a člen

(povračilo nujnih stroškov)

 

Članom upniškega odbora za sodelovanje v upniškem odboru pripada povračilo nujnih stroškov, o katerem odloča sodnik, ki vodi postopek."

 

4. člen


V 98. členu se za prvim odstavkom dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

"(2) Ob prevzemu dolžnosti poda upravitelj pred sodiščem izjavo, da bo vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost in si prizadeval za kar najhitrejše končanje postopka in čim boljše poplačilo upnikov. (3) Upravitelj izvedbe posameznih storitev v zvezi z opravljanjem nalog v postopkih po tem zakonu ne sme oddati subjektu, v katerem je sam ali njegov družinski član, član poslovodstva ali nadzornega organa ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu.". Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek v nadaljevanju postanejo četrti, peti in šesti odstavek.

 

5. člen


V sedmem odstavku 103. se 5. točka spremeni tako, da se glasi: "storitev arhiviranja dokumentacije v skladu s predpisi o arhiviranju dokumentarnega gradiva v fizični obliki, dokumentarnega gradiva v mikrofilmski obliki in dokumentarnega gradiva v digitalni obliki,".

V osmem odstavku 103. člena se doda nov prvi stavek, ki se glasi:

"Nagrada upravitelju mora biti odmerjena v skladu z upraviteljevimi prizadevanji za boljše poplačilo upnikov in sorazmerno z doseženimi rezultati v postopku, ki ga upravlja.".


Sedanji prvi stavek v osmem odstavku 103. člena postane drugi stavek.

Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: "(8)Če je ustanovljen upniški odbor, upošteva sodišče njegovo mnenje o poteku stečajnega postopka in o delu upravitelja.".

 

6. člen


"Naslov pododdelka 3.6.4 in 120.a do 120.j člen se spremenijo tako, da se glasijo:

"120.a člen

(nadzor nad zakonitostjo opravljanja funkcije upravitelja)

 

(1) Nadzor nad zakonitostjo opravljanja funkcije upravitelja izvaja disciplinska komisija v okviru ministrstva, pristojnega za pravosodje (v nadaljevanju: disciplinska komisija), ki jo z odločbo imenuje minister, pristojen za pravosodje.


(2) Disciplinska komisija je sestavljena iz petih članov. Dva člana imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed sodnikov višjih sodišč na predlog predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, dva člana imenuje izmed univerzitetnih profesorjev na predlog visokošolskih ustanov, in enega člana iz ministrstva, pristojnega za pravosodje. Predsednik disciplinske komisije je sodnik.


(3) Način in postopek imenovanja disciplinske komisije, organizacijo ter ostale zadeve iz njene pristojnosti se podrobneje uredijo v podzakonskem aktu.


(4) V podzakonskem aktu se z namenom varovanja ugleda stroke upraviteljev in razvoja dobre poslovne prakse upraviteljev določi program trajnega strokovnega izobraževanja upraviteljev, predpiše kodeks dobre poslovne prakse upraviteljev in predpiše priporočila upraviteljem za uveljavljanje dobre poslovne prakse.

 

120. b člen

(način opravljanja nadzora nad upravitelji)


(1) Disciplinska komisija lahko pri opravljanju nadzora nad upravitelji:

1. opravi pregled dokumentacije insolventnega dolžnika, ki jo je prevzel upravitelj v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti, in dokumentacije, ki jo mora voditi upravitelj v zvezi s tem postopkom,

2. odredi ali izvede druge ukrepe, potrebne za preveritev, ali upravitelj opravlja svoje naloge v postopku zaradi insolventnosti v skladu z zakonom in dobro poslovno prakso upraviteljev,

3. odredi upravitelju, da odpravi nepravilnosti pri svojem poslovanju in o tem izdela poročilo.


(2) Disciplinska komisija mora opraviti pregled iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če to zahteva minister, pristojen za pravosodje, in ministru o tem predložiti ustrezno poročilo.

 

120. c člen

(disciplinska odgovornost upraviteljev)


(1) Upravitelj je disciplinsko odgovoren:

1. če pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti krši obveznosti upravitelja, določene s tem zakonom, ali pravila dobre poslovne prakse upraviteljev,

2. če se ne izobražuje v skladu s programom trajnega strokovnega izobraževanja, ki ga določi minister, pristojen za pravosodje.

(2) Upravitelj stori hujšo disciplinsko kršitev:

1. če krši obveznosti iz tretjega odstavka 98. člena tega zakona,

2. če pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti krši obveznosti upravitelja, določene s tem zakonom in je zaradi kršitve obveznosti nastala škoda za premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso,

3. če stori kršitev iz 1. točke prvega odstavka tega člena enakih značilnosti že drugič v petletnem obdobju ali kršitev iz 2. točke prvega odstavka tega člena enakih značilnosti že drugič v obdobju zadnjega leta.

 

120. č člen

(disciplinski ukrepi)


(1) Za hujšo disciplinsko kršitev se upravitelju izreče:

1. denarna kazen, ki ni manjša od 15.000 eurov in ne večja od 45.000 eurov,

2. pogojni odvzem pravice opravljati funkcijo upravitelja, ki se izvrši, če upravitelj v petih letih po izreku ukrepa znova stori disciplinsko kršitev,

3. trajni odvzem pravice opravljati funkcijo upravitelja.


(2) Za disciplinsko kršitev, ki nima znakov hujše disciplinske kršitve iz prvega odstavka tega člena, se upravitelju lahko izreče:

1. opomin,

2. denarna kazen, ki ni manjša od 1.700 eurov in ne večja od 5.000 eurov.


(3) Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo teža kršitve in njene posledice, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje osebe, proti kateri se vodi disciplinski postopek, ter morebitni prej izrečeni disciplinski ukrepi.


(4) Če disciplinska komisija izreče disciplinski ukrep denarne kazni, mora določiti rok za plačilo te kazni, ki ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od šestih mesecev.


(5) Z odločbo, s katero izreče disciplinski ukrep, disciplinska komisija naloži upravitelju povrnitev stroškov disciplinskega postopka.


(6) Pravnomočna odločba, s katero je bila izrečena denarna kazen ali naložena povrnitev stroškov disciplinskega postopka, je izvršilni naslov, na podlagi katerega se na predlog ministrstva, pristojnega za pravosodje lahko izvede prisilna izterjava v postopku sodne izvršbe.


(7) Sredstva od vplačane denarne kazni se uporabijo za namene, določene s podzakonskim aktom iz četrtega odstavka 120.a člena tega zakona.

 

120. d člen

(evidenca o pravnomočno izrečenih disciplinskih ukrepih)


(1) Zaradi izvajanja pristojnosti nadzora po tem zakonu disciplinska komisija vodi evidenco o pravnomočno izrečenih disciplinskih ukrepih, v kateri se obdelujejo naslednji podatki:

1. identifikacijski podatki o upravitelju,

2. podatki o odločbi disciplinske komisije,

3. izrečen disciplinski ukrep.


(2) Evidenca o pravnomočno izrečenih disciplinskih ukrepih se hrani trajno.

 

120. e člen


(uvedba disciplinskega postopka)


(1) Postopek pred disciplinsko komisijo uvede predsednik disciplinske komisije na predlog predsednika okrožnega sodišča, predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, upniškega odbora in strank, ki so udeležene v postopkih po tem zakonu ali po uradni dolžnosti s sklepom o uvedbi disciplinskega postopka.


(2) Proti sklepu o uvedbi disciplinskega postopka ni pritožbe.


(3) Sklep o uvedbi disciplinskega postopka mora vsebovati:

1. opis disciplinske kršitve, ki je razlog za uvedbo postopka, in

2. dokaze o tem, da je bila storjena očitana kršitev.

 

120. f člen

(disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo)


(1) Predsednik disciplinske komisije mora sklep o uvedbi disciplinskega postopka poslati upravitelju, proti kateremu se vodi disciplinski postopek, s poukom, da se v 15 dneh po prejemu lahko izreče o očitani disciplinski kršitvi.


(2) Predsednik disciplinske komisije mora v osmih dneh po prejemu izjave upravitelja o očitani disciplinski kršitvi ali po poteku roka iz prvega odstavka tega člena, razpisati obravnavo za dan, ki ni poznejši od enega meseca po razpisu.


(3) Vabilo za obravnavo mora biti upravitelju, proti kateremu se vodi disciplinski postopek, vročeno najmanj osem dni pred dnevom obravnave, in mora vključevati pouk o posledicah iz četrtega odstavka tega člena in pravicah iz petega odstavka tega člena.


(4) Če je bil upravitelj, proti kateremu se vodi disciplinski postopek, pravilno vabljen in se ne udeleži obravnave, se obravnava lahko opravi v njegovi odsotnosti.


(5) Upravitelj ima pravico podati svoj zagovor bodisi ustno na obravnavi bodisi pisno tako, da ga pošlje disciplinski komisiji pred obravnavo.


(6) Obravnava pred disciplinsko komisijo je javna.


(7) Predsednik disciplinske komisije mora v 15 dneh po koncu obravnave izdati pisni odpravek odločbe disciplinske komisije o disciplinski kršitvi in jo vročiti upravitelju, proti kateremu se vodi disciplinski postopek.

 

120. g člen

(disciplinski postopek na drugi stopnji)


(1) Zoper odločbo disciplinske komisije lahko upravitelj, proti kateremu se vodi disciplinski postopek, vloži pritožbo v 15 dneh pri disciplinski komisiji.


(2) O pritožbi mora odločiti minister, pristojen za pravosodje v dveh mesecih po prejemu pritožbe.


(3) Podrobnejše določbe o izvedbi disciplinskega postopka v podzakonskem aktu predpiše minister, pristojen za pravosodje.

 

120. h člen

(upravni spor)


(1) Zoper odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, s katero je bil upravitelju izrečen pogojni ali trajni odvzem pravice opravljati funkcijo upravitelja ali potrjena odločba disciplinske komisije, s katero je bil izrečen tak ukrep, je dovoljen upravni spor.


(2) Tožbo v upravnem sporu lahko vloži oseba iz 120.g člena tega zakona.

 

120. i člen

(zastaranje pregona disciplinskih kršitev in izvršitev disciplinskega ukrepa)


(1) Pregon disciplinskih kršitev zastara v petih letih od dneva kršitve.


(2) Če ima disciplinska kršitev tudi znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.


(3) Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga vsako dejanje v postopku pred disciplinsko komisijo.


(4) Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v petih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.


(5) V vsakem primeru pregon disciplinske kršitve zastara, ko preteče dvakrat toliko časa, kot je določen za zastaranje pregona v prvem in drugem odstavku tega člena.

 

120. j člen

(smiselna uporaba zakona)


V postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti se o vprašanjih, ki niso urejena s tem zakonom in predpisom iz tretjega odstavka 120.g člena tega zakona, smiselno uporabljajo določbe skrajšanega postopka iz zakona o kazenskem postopku, razen določb, ki se nanašajo na oškodovanca, napoved pritožbe, zahtevo za varstvo zakonitosti in izredno omilitev kazni.


Členi 120.k do 120.p se črtajo.

 

7. člen


Tretji odstavek 354. člena se dopolni tako, da se za besedo "tarifo" doda besedilo "in opravil, ki presegajo okviru nujno potrebnih del v okviru teh storitev".

8. člen


V tretjem odstavku 355. člena se za šesto točko dodata novi sedma in osma točka:


"7. nujne stroške članov upniškega odbora za udeležbo na seji upniškega odbora,

8. sodna taksa za pritožbo, ki jo v skladu s tem zakonom vloži upniški odbor,".


Dosedanji sedma in osma točka v nadaljevanju postaneta deveta in deseta točka.

VI. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 

9. člen

 

S tem zakonom spremenjena ali dodana pravila zakona se uporabljajo za postopke zaradi insolventnosti, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona.


Upravitelj, ki prevzame dolžnosti po uveljavitvi tega zakona, poda pred sodiščem izjavo iz 4. člena tega zakona.

 

10. člen


Minister, pristojen za pravosodje mora najkasneje do 31. marca 2011 izdati podzakonska predpisa iz tretjega odstavka 120.a člena in tretjega odstavka 120.g člena zakona.


Minister, pristojen za pravosodje mora najkasneje do 31. marca 2011 določiti program iz druge točke prvega odstavka 120.c člena zakona.


Minister, pristojen za pravosodje mora najkasneje do 1. junija 2011 imenovati disciplinsko komisijo iz drugega odstavka 120.a člena zakona.


Disciplinska komisija iz drugega odstavka 120.a člena zakona, ki jo imenuje minister, pristojen za pravosodje v roku iz prejšnjega odstavka tega člena, začne z delom 1. julija 2011, ko preneha z delom Zbornica upraviteljev Slovenije, ustanovljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 52/2010).


Vse zadeve Zbornice upraviteljev Slovenije s 1. julijem 2011, prevzame disciplinska komisija, za katere postane pristojna po tem zakonu.


1. julija 2011 preneha veljati 94. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 52/2010).

 

11. člen


Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEV PO ČLENIH

 


K 1. ČLENU


88. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Ur. list RS, št. 67/93) 1, ki je z dnem uveljavitve ZFPPIPP prenehal veljati, je upniškemu odboru podeljeval pravico do pregledovanja celotne dokumentacije stečajnega dolžnika, česar sedanji ZFPPIPP iz neznanih razlogov ne omogoča. Glede na dejstvo, da je ena osnovnih nalog upniškega odbora nadzor nad potekom postopka in nad poslovanjem stečajnega upravitelja, s čimer se varujejo interesi upnikov in zagotavlja transparentnost postopka, je takšna ureditev skrajno nenavadna in povsem nedopustna ter predstavlja očitno nesorazmerje med obveznostmi, ki jih imajo člani upniškega odbora in pristojnostmi, katere jim nalaga zakon.

_______________

1 Upniški odbor:

1. zahteva in obravnava poročila stečajnega upravitelja o poteku stečajnega postopka in o stanju stečajne mase,

2/ ima pravico pregledati poslovne knjige in celotno dokumentacijo, ki jo je prevzel stečajni upravitelj,

/…/


Pri dokumentaciji stečajnega dolžnika gre predvsem za listine, ki nastanejo tekom trajanja stečajnega postopka in ne gre za morebitno zaupno poslovno dokumentacijo, ki bi predstavljala poslovno skrivnost. Zato ni razloga, da do te dokumentacije ne bi smeli dostopati vsi upniki, upniški odbor pa še posebej. Na podlagi 88. člena nekdanjega ZPPSL so upniki v nekaterih stečajih uspeli pridobiti listine, ki so kazale na sporno in nezakonito poslovanje nekaterih upraviteljev, kar je imelo za posledico vlaganje kazenskih ovadb, na podlagi katerih se trenutno vodijo nekateri kazenski postopki.

 


K 2. ČLENU

Sprememba se navezuje na večjo operativnost upniškega odbora v luči načela hitrosti postopka, ki zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja gre za pomemben pravni institut, s katerim se uresničuje načelo hitrosti postopka.

Smiselno je dopustiti večjo operativnost upniškega odbora 365 dni na leto in 24 ur dnevno, ne pa jo omejiti le na čas trajanja redne seje, na kateri je (ali pa tudi ne) dosežena sklepčnost. Veljavni zakon sicer omogoča, da posamezni člani upniškega odbora o vnaprej predlaganih zadevah odločajo tudi pisno, vendar mora biti na seji kljub temu prisoten vsaj predsednik, ki mora prisotnost omogočiti tudi stečajnemu upravitelju in stečajnemu sodniku ter najeti dvorano za zasedanje, vabila pa vsem posredovati pravočasno, to je vsaj 5 delovnih dni pred dnevom seje, kot določa 6. odstavek 94. člena. To pa ne omogoča hitre odzivnosti upniškega odbora in v nekaterih primerih celo onemogoča organizacijo (redne) seje, ki je po sedanji ureditvi predpogoj za kakršnokoli odločanje članov upniškega odbora.

K 3. ČLENU

Članom upniškega odbora se za njihovo delovanje trenutno ne omogoča (racionalna in kontrolirana) uporaba sredstev iz stečajne mase za izvedbo nujnih opravil (npr. povračilo potnih stroškov za udeležbo na sejah upniškega odbora ali za organizacijo seje). Sedanja zakonska ureditev namreč povračila nujnih stroškov članom upniškega odbora ne predvideva. Je pa to določal prejšnji stečajni zakon v 89. členu ZPPSL2.

_______________

2 (1) O povračilu nujnih stroškov članom upniškega odbora odloča predsednik stečajnega senata. (2) Povračilo iz prvega odstavka tega člena se všteje med stroške stečajnega postopka.

Nujni stroški so ožji pojem od potrebnih stroškov in zajemajo le stroške udeležbe na seji (potni stroški) in stroške organizacije seje, ki jih ima predsedujoči. Pri tem nikakor ne gre za sejnine ali nagrade, saj je delo članov upniškega odbora prostovoljno. Sedanja ureditev je neustrezna in onemogoča delo upniškega odbora, saj morajo člani upniškega odbora sami financirati delo odbora, četudi delajo v korist vseh upnikov, pri čemer nosijo veliko odgovornost (kazensko in materialno) za svoje odločitve.

Po drugi strani pa se upravitelju povrnejo ne le nujni, pač pa vsi stroški, kar vse gre v breme stečajne mase in posledično v breme upnikov. Sedanja ureditev torej destimulira upnike za sodelovanje v upniškem odboru in s tem onemogoča konstituiranje upniškega odbora, s čimer upnikom odvzema edini organ stečajnega postopka, ki je zares vitalno zainteresiran za boljše poplačilo in hitrejši zaključek stečaja.

Upniški odbor je ustanovljen v redko katerem stečajnem postopku in glede na sedanjo neustrezno ureditev vse kaže, da se v stečajih upniški odbori sploh ne bodo več ustanavljali. Morda je prav to cilj predlagatelja zakona, ki s takšno nerazumno ureditvijo omogoča vse večjo samovoljo upraviteljev in sodnikov, kateri ob zmanjšanem nadzoru lahko počnejo karkoli.

K 4. ČLENU

Zakon se v tem delu dopolnjuje s promisorično izjavo, ki je po našem mnenju utemeljena v okviru načela hitrosti postopka, ki zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja. Gre za pomemben pravni institut, s katerim se uresničuje načelo hitrosti postopka. Gre za izjavo, ki jo poda upravitelj pred sodiščem ob prevzemu dolžnosti, da bo vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost in si prizadeval za kar najhitrejše končanje postopka in čim boljše poplačilo upnikov. Prej veljavni ZPPSL je upraviteljem nalagal podajo prisege (promisorična izjava) ob prevzemu kateregakoli stečajnega postopka. Šlo je za (pisno) izjavo, ki je bila dana predsedujočemu sodniku, s čimer se postopek v ničemer ni zavlačeval.

Ker upravitelji gospodarijo s tujimi sredstvi, ki so dejansko last upnikov, bi ob prevzemu tako odgovorne funkcije, ki zahteva osebo javnega zaupanja, z visokimi etičnimi standardi, morali podati prisego, ki bi jih zavezovala vsaj na moralnem nivoju. Neobstoj takšne prisege je moč razumeti tudi kot manjšo skrbnost za zaupana jim sredstva, kar nikakor ni dopustno. Dana prisega nikomur ne bi škodovala, imela pa bi velik simbolni pomen.

K 5. ČLENU

Sedanje nagrajevanje upraviteljev temelji na osnovi nekaterih parametrov, ki niso nujno skladni ali pa sploh niso skladni z upraviteljevimi prizadevanji za boljše poplačilo upnikov in za hitrejše končanje postopka. Podrobnejša pravila o odmeri nagrade upravitelja so sicer določena s tarifo, ki jo v obliki podzakonskega akta3 izdaja pravosodni minister, vendar bi morala sodišča pri odmeri upoštevati tudi nekatera splošna pravila in načela insolvenčnih postopkov, kot je načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov in načelo hitrosti postopka. Pri odmerjanju nagrade pa ti dve temeljni načeli nista omenjeni, zato bi moral 103. člen vsebovati tudi načelno določbo, mimo katere sodišče navkljub odmerjanju po izmerljivih parametrih ne bi smelo iti. Tudi v primerih, ko so stečajni sodniki na predlog nekaterih upraviteljev odmerjali enormne nagrade, ki so sicer bile v skladu z določbami zakona in Pravilnika, so nekatera višja sodišča sklepe o odmerah razveljavljala zaradi nespoštovanja nekaterih temeljnih pravnih pravil in načel insolvenčnih postopkov, kot je npr. načelo sorazmernosti (velikost nagrade glede na opravljeno delo). Sedanji sistem nagrajevanja vse preveč temelji na povsem abstraktnih (teoretičnih) parametrih, ki niso nujno povezani s prizadevanji upravitelja in s kvaliteto njegovega dela. Zato bi bilo potrebno vsaj na deklarativni ravni uvesti sistem nagrajevanja, ki bi odražal upraviteljeve dejanske rezultate in ne zgolj finančno stanje stečajnega dolžnika, ki ga upravitelj prevzame in ki od njegovega angažiranja ni odvisno.

_____________________

3 Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen.

Na podlagi Odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem, ki je veljala v okviru prej veljavnega ZPPSL, je bila v okviru 3. člena tudi določba: »Če je ustanovljen upniški odbor, upošteva stečajni senat njegovo mnenje o poteku stečajnega postopka«. Po sedanji ureditvi upniški odbor nima več pravice podati mnenja o odmerjeni nagradi oziroma o delu stečajnega upravitelja, kar je nedopustno, saj se nagrada izplača iz sredstev, ki so dejansko last upnikov. Zato bi bilo smotrno, da ima upniški odbor pravico do podajanja mnenja, četudi je le-to formalno nezavezujoče.

Neprimerno je, da upravitelji sklepajo posle s povezanimi subjekti in so zato zainteresirani, da stečajni postopek poteka kar najdlje, saj s tem pridobivajo sredstva iz stečajne mase preko mesečnega ali občasnega zaračunavanja storitev za stečajnega dolžnika (računovodstvo, odvetniške storitve, skladiščenje in arhiviranje, ipd.).

Med izvajalci, s katerimi so upravitelji pogosto povezani ali pa obstoji celo popolna identiteta med upraviteljem in izvajalcem storitev, so skladiščniki oziroma arhivarji, ki hranijo poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika v svojih skladiščih. Gre za najmanj 10-letno hrambo velike količine papirne dokumentacije v fizični obliki, medtem ko sodobna tehnologija narekuje mnogo bolj ekonomično in praktično (uporabno) arhiviranje na način mikrofilmanja ali digitalizacije listin, katere je potrebno hraniti. Ker se upravitelji izgovarjajo na zakonske določbe, ki jim dovoljujejo ali celo narekujejo fizično hrambo, bi bilo potrebno v zakon vnesti določbo, ki bi decidirano navajala možnost cenejšega mikrofilmanja oziroma digitalizacije. Sodobna tehnologija in novi standardi namreč omogočajo hrambo dokumentacije tudi v mikrofilmski in digitalni tehniki, ki je cenejša, bolj operativna in omogoča trajno hrambo na več lokacijah (kopije) ali celo dostopanje do vsebine listin na daljavo. Tako obdelana dokumentacija je zakonsko veljavna in uporabna tudi v sodnih postopkih.

K 6. ČLENU

Predlagatelji menimo, da je prenos pristojnosti v zvezi s sankcioniranjem upraviteljev z Ministrstva za pravosodje na Zbornico upraviteljev Slovenije, uvedeno z novelo ZFPPIPP-C, neutemeljen in precej tvegan, zato predlagamo spremembo, s katero se pristojnost v zvezi z disciplinsko odgovornostjo umešča v okvir disciplinske komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za pravosodje. Združenja, kot je Zbornica upraviteljev Slovenije so se v več primerih izkazala kot zaprte organizacije, ki ščitijo interese svojih članov in jih ne sankcionirajo, marveč pokrivajo njihove napake. V primeru upraviteljev je takšna bojazen še bolj upravičena, ker gre za majhno število oseb (pod 100), ki se medsebojno poznajo, v zadevah sodelujejo in se podpirajo.

Zato se nam takšna ureditev ne zdi smotrna in predlagamo, da pristojnost v zvezi s sankcioniranjem upraviteljev ostane v celoti v domeni ministrstva za pravosodje oziroma pristojne disciplinske komisije v okviru pravosodnega ministrstva. Obenem predlagamo sestavo in organizacijo disciplinske komisije, njene pristojnosti in vodenje postopkov v zvezi s postopki disciplinske odgovornosti upraviteljev. Podrobneje se to uredi v podzakonskem aktu.

K 7. ČLENU

Pravilno je, da je bil z novelo ZFPPIPP-C omejen nabor storitev za stečajnega dolžnika, ki jih upravitelj lahko prevali v breme stečajne mase, saj gre za posle, ki sodijo v okvir osnovnih upraviteljevih zadolžitev. Vendar je mogoče prekomerno izčrpavanje stečajne mase tudi preko opravljanja storitev, katerih plačilo tudi po predlagani ureditvi bremeni stečajno maso, pa četudi za te storitve obstoji predpisana tarifa za obračun posameznih opravil (npr. odvetniška, računovodska in druge tarife). Tarifni sistem namreč omejuje cene posameznih opravil, ne omejuje pa obsega in vrst del, ki se opravijo. K 3. odstavku 354. člena bi zato morali dodati opravila, ki presegajo okvir nujno potrebnih del v okviru posameznih vrst storitev. V nasprotnem primeru se lahko soočimo s pojavom, ko npr. računovodski servis za stečajnega dolžnika opravlja celo vrsto del, ki niso nujno potrebna za potek stečajnega postopka (npr. izdelava statistik, preglednic, raznoraznih poročil, svetovanje, ipd.), katere se sicer obračunajo po veljavni računovodski tarifi. Pri odvetniških storitvah gre lahko za množico pripravljalnih vlog, nepotrebnih pravd, pravno svetovanje, ipd. Zakon bi tozadevno samovoljo oziroma zlorabe moral karseda omejiti in zavarovati stečajno maso pred prekomernim izčrpavanjem, ki ga predstavlja izvedba in zaračunavanje nepotrebnih storitev.


K 8. ČLENU

Sedanja ureditev ne predvideva povračil stroškov, ki jih člani upniškega odbora imajo z udeležbo na seji ali z organizacijo redne seje.

V nekaterih primerih ima tudi upniški odbor procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep stečajnega sodišča4. V tem primeru je potrebno plačati sodno takso. Ker je upniški odbor kolektivni organ, ki nima lastnih sredstev, deluje pa v imenu in za korist vseh upnikov, bi bilo smotrno in edino pravilno, da bi se sodna taksa v tem primeru plačala v breme vseh upnikov in ne le v breme članov upniškega odbora ali njegovega predsednika. To pa je mogoče doseči edino na način, da se taksa plača v breme stečajne mase, ki je namenjena poplačilu terjatev in je torej dejansko last vseh upnikov.

____________________

4 Po novem, na podlagi sprejete novele ZFPPIPP-C, je dopustna pritožba upniškega odbora tudi po 100. členu ZFPPIPP.

K 9. ČLENU

Predmetni člen določa, da se s tem zakonom spremenjena ali dodana pravila zakona uporabljajo za postopke zaradi insolventnosti, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona. S predmetno novelo se spreminja oziroma dodaja pravila glede postopkov zaradi insolventnosti, ki je vezano na načelo hitrosti postopka, katero zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja. Gre za pomemben pravni institut, s katerim se uresničuje načelo hitrosti postopka. V predlogu zakona se v tem okviru dopolnjuje 98. člen, da upravitelj ob prevzemu dolžnosti poda pred sodiščem izjavo, da bo vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost in si prizadeval za kar najhitrejše končanje postopka in čim boljše poplačilo upnikov. Prav tako se v tem okviru dopolnjuje tudi 90. člen glede odločanja upniškega odbora v smeri večje operativnosti upniškega odbora. S predlogom zakona se ne posega v spremembo temeljnih načel postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega preneganja, med katerimi so najpomembnejša:

- načelo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP), ki zahteva, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako,

- načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov(47. člen ZFPPIPP), po katerem je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov, in

- načelo hitrosti postopka, ki zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja.

K 10. ČLENU

Predmetni člen opredeljuje prehodno določbo glede izdaje podzakonskih predpisov v zvezi z imenovanjem disciplinske komisije in začetkom njenega delovanja. Minister, pristojen za pravosodje mora najkasneje do 31. marca 2011 izdati podzakonski predpis iz tretjega odstavka 120.a člena in tretjega odstavka 120.g člena zakona.

Minister, pristojen za pravosodje mora najkasneje do 1. junija 2011 imenovati disciplinsko komisijo iz drugega odstavka 120.a člena zakona.

Disciplinska komisija iz drugega odstavka 120.a člena zakona, ki jo imenuje minister, pristojen za pravosodje v roku iz prejšnjega odstavka tega člena, začne z delom 1. julija 2011, ko prenega z delom Zbornica upraviteljev Slovenije, ustanovljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 52/2010).

Vse zadeve Zbornice upraviteljev Slovenije s 1. julijem 2011, prevzame disciplinska komisija, za katere postane pristojna po tem zakonu.

1. julija 2011 preneha veljati 94. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 52/2010).

K 11. ČLENU

Določba o uveljavitvi tega zakona določa običajen rok za uveljavitev zakona. IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

 

87. člen

(pristojnosti upniškega odbora)


Upniški odbor:
1. odloča o mnenju ali soglasju o zadevah, določenih z zakonom,
2. obravnava poročila, ki jih mora v skladu z zakonom predložiti upravitelj, in
3. izvaja druge pristojnosti, določene z zakonom.

90. člen

(odločanje upniškega odbora)

 

(1) Upniški odbor odloča o zadevah iz njegove pristojnosti na sejah.
(2) Vsak član upniškega odbora ima en glas.
(3) Član upniškega odbora lahko da svojo izjavo o glasovanju:
1. ustno na seji upniškega odbora ali
2. pred sejo upniškega odbora tako, da jo predloži predsedniku upniškega odbora.
(4) Izjava o glasovanju iz 2. točke tretjega odstavka tega člena se upošteva pri glasovanju, če jo predsednik upniškega odbora prejme pred začetkom seje upniškega odbora, na kateri se glasuje o zadevi, na katero se izjava nanaša.
(5) Odločitev upniškega odbora je sprejeta:
1. če se je glasovanja udeležila večina članov upniškega odbora in
2. če zanjo glasuje večina članov upniškega odbora, ki so se udeležili glasovanja, razen če zakon določa, da mora biti posamezna odločitev sprejeta z večino glasov vseh članov upniškega odbora.
(6) Upniški odbor lahko z večino glasov vseh članov upniškega odbora sprejme svoj poslovnik.

96. člen

(potek seje upniškega odbora)


(1) Seje upniškega odbora vodi predsednik upniškega odbora.
(2) Poleg sklicatelja seje lahko da predlog za sprejetje sklepa upniškega odbora tudi vsak član upniškega odbora.
(3) Če je k posamezni točki dnevnega reda danih več predlogov za sprejetje sklepa, se o njih glasuje po vrstnem redu, ki se določi glede na delež glasovalnih pravic upnika, ki je predlagal sprejetje sklepa, tako da se najprej glasuje o predlogu upnika z najvišjim deležem glasovalnih pravic.
(4) Izid glasovanja o posameznem predlogu sklepa razglasi predsednik upniškega odbora.
(5) Če je v primeru iz tretjega odstavka tega člena sprejet sklep upniškega odbora, se o drugih predlogih za ta sklep s poznejšim vrstnim redom ne glasuje.
(6) O poteku seje se piše zapisnik, ki mora pri vsaki točki dnevnega reda vsebovati:
1. predlog ali predloge sklepov k tej točki,
2. izid glasovanja o predlogu sklepa, ki ga je po četrtem odstavku tega člena razglasil predsednik upniškega odbora.
(7) Zapisnik mora podpisati predsednik upniškega odbora.

98. člen

(obveznosti upravitelja)

 

(1) Upravitelj mora svoje naloge in pristojnosti opravljati v skladu:
1. s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
2. z drugimi zakoni, ki se uporabljajo za insolventnega dolžnika, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi,
3. s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe.
(2) Upravitelj mora pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati:
1. vestno in pošteno,
2. z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter
3. tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti
(3) Upravitelj mora upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako, in ne sme omogočiti ali dopustiti:
1. da posamezni upniki v postopku dosežejo prednostno plačilo ali druge koristi na škodo drugih upnikov, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, ali
2. da druge osebe pridobijo premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, ne da bi zagotovile enakovredno nasprotno izpolnitev, ali druge koristi na škodo stečajne mase, ki niso v skladu z zakoni, predpisi in pravili stroke iz prvega odstavka tega člena.
(4) Upravitelj mora svoja poročila, sezname preizkušenih terjatev in druga pisanja upravitelja predložiti sodišču v elektronski obliki, podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša pravila o vlaganju pisanj upravitelja.

103. člen

(nagrada upravitelja)

 

(1) Upravitelj ima pravico do nagrade za svoje delo.
(2) V postopku prisilne poravnave nagrada upravitelja vključuje:
1. nadomestilo za preizkus terjatev,
2. nadomestilo za izdelavo poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave,
3. nadomestilo za izdelavo poročila o vpisu in vplačilu novih delnic in
4. nadomestilo za opravljanje nadzora upravitelja po 171. členu tega zakona.
(3) Nadomestila iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se določijo v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev, nadomestilo iz 4. točke drugega odstavka tega člena pa za vsak mesec trajanja postopka prisilne poravnave.
(4) V stečajnem postopku nagrada upravitelja vključuje:
1. nadomestilo za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila),
2. nadomestilo za preizkus terjatev, ki se določi v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev, in
3. nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve.
(5) Če ima upravitelj položaj odvetnika in zastopa stečajnega dolžnika v sodnih ali drugih postopkih, ki se vodijo v zvezi s stečajnim postopkom, ima tudi pravico do nagrade za zastopanje, ki se odmeri po odvetniški tarifi, in povrnitve stroškov v zvezi s tem.
(6) Stečajni dolžnik je v sodnem ali drugem postopku iz petega odstavka tega člena upravičen zahtevati povrnitev nagrade in stroškov iz petega odstavka tega člena po pravilih o povrnitvi stroškov postopka.
(7) Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja, so nadomestilo za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, razen:
1. odvetniških storitev iz petega odstavka tega člena,
2. računovodskih storitev v zvezi z vodenjem poslovnih knjig in sestavljanjem računovodskih izkazov in davčnih obračunov v stečajnem postopku,
3. storitev pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti,
4. posredniških storitev pri prodaji premoženja na borznem ali drugem organiziranem trgu, na katerem lahko trgujejo samo pooblaščeni udeleženci tega trga,
5. storitev arhiviranja dokumentacije v skladu s predpisi o arhiviranju,
6. drugih storitev, za katere je potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja, ali ki jih je v posameznem postopku treba opraviti v takem obsegu, da jih ne more opraviti upravitelj sam.
(8) Podrobnejša pravila o odmeri nagrade upravitelja se določijo s tarifo iz 2. točke 114. člena tega zakona.


Pododelek 3.6.4: Zbornica upraviteljev in disciplinska odgovornost upraviteljev

 

120a. člen

(zbornica upraviteljev)

(1) Osebe, ki imajo veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, se obvezno združujejo v Zbornico upraviteljev (v nadaljnjem besedilu: zbornica).(2) Zbornica je pravna oseba s pristojnostmi in nalogami, določenimi z zakonom ali statutom zbornice.

(3) Za postopek odločanja v zadevah, urejenih v pododdelku 3.6.4. tega zakona, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s posebnim pravilom iz pododdelka 3.6.4. člena tega zakona drugače določeno.

 

120b. člen

(pristojnosti in naloge zbornice)


(1) Zbornica skrbi za ugled stroke upraviteljev in razvoj dobre poslovne prakse upraviteljev.
(2) Zbornica z namenom varovanja ugleda stroke upraviteljev in razvoja dobre poslovne prakse upraviteljev:
1. določa program trajnega strokovnega izobraževanja upraviteljev,
2. sprejema kodeks dobre poslovne prakse upraviteljev in
3. daje upraviteljem priporočila za uveljavljanje dobre poslovne prakse.

120c. člen

(način opravljanja nadzora zbornice nad upravitelji)

 

(1) Zbornica lahko pri opravljanju nadzora nad upravitelji:
1. opravi pregled dokumentacije insolventnega dolžnika, ki jo je prevzel upravitelj v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti, in dokumentacije, ki jo mora voditi upravitelj v zvezi s tem postopkom,
2. odredi ali izvede druge ukrepe, potrebne za preveritev, ali upravitelj opravlja svoje naloge v postopku zaradi insolventnosti v skladu z zakonom in dobro poslovno prakso upraviteljev,
3. odredi upravitelju, da odpravi nepravilnosti pri svojem poslovanju in o tem izdela poročilo.
(2) Zbornica mora opraviti pregled iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če to zahteva minister, pristojen za pravosodje, in ministru o tem predložiti ustrezno poročilo.

120d. člen

(nadzor nad zbornico)


(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je pristojno za opravljanje nadzora nad zbornico.
(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko pri opravljanju nadzora iz prvega odstavka tega člena:
1. opravi pregled poslovanja zbornice,
2. zahteva poročilo zbornice o posameznem postopku nadzora nad upraviteljem ali o drugih zadevah s področja pristojnosti in nalog zbornice po tem zakonu,
3. odredi ali izvede druge ukrepe, potrebne za zagotovitev, da zbornica opravlja svoje pristojnosti in naloge v skladu z zakonom.
(3) Zbornica mora do 31. januarja posameznega leta ministru, pristojnem za pravosodje, predložiti svoje poročilo o delu v preteklem letu.

120e. člen

(položaj člana zbornice)

(1) Oseba pridobi položaj člana zbornice z vpisom v seznam upraviteljev iz 110. člena tega zakona in ji preneha položaj člana zbornice z izbrisom iz tega seznama.
(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, mora zbornico obvestiti o vpisu novega upravitelja v seznam upraviteljev ali o izbrisu upravitelja iz seznama v treh delovnih dneh po izvedenem vpisu ali izbrisu.

120f. člen

(organi zbornice)


(1) Organi zbornice so skupščina, upravni odbor in predsednik zbornice.
(2) Skupščino zbornice sestavljajo vsi člani zbornice.
(3) Upravni odbor in predsednika zbornice izvoli skupščina zbornice za dobo štirih let.

120g. člen

(statut in drugi splošni akti zbornice)

(1) Skupščina zbornice sprejema statut zbornice in druge splošne akte zbornice, s katerimi ureja organizacijo in poslovanje zbornice ter zadeve iz njene pristojnosti.

(2) Statut zbornice ali njegove spremembe začnejo veljati, ko minister, pristojen za pravosodje, da soglasje k njihovi uveljavitvi.

 

120h. člen

(disciplinska odgovornost upraviteljev)


(1) Upravitelj je disciplinsko odgovoren:
1. če pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti krši obveznosti upravitelja, določene s tem zakonom, ali pravila dobre poslovne prakse upraviteljev,
2. če zamuja s plačevanjem članarine in drugih prispevkov zbornici,
3. če se ne izobražuje v skladu s programom trajnega strokovnega izobraževanja, ki ga določi zbornica.
(2) Upravitelj stori hujšo disciplinsko kršitev:
1. če krši obveznosti iz tretjega odstavka 98. člena tega zakona,
2. če pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti krši obveznosti upravitelja, določene s tem zakonom, in je zaradi kršitve obveznosti nastala škoda za premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso,
3. če stori kršitev iz 1. točke prvega odstavka tega člena enakih značilnosti že drugič v petletnem obdobju ali kršitev iz 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena enakih značilnosti že drugič v obdobju zadnjega leta.

120i. člen

(disciplinski ukrepi)


(1) Za hujšo disciplinsko kršitev se upravitelju lahko izreče: 1. denarna kazen, ki ni manjša od 5.000 eurov in ne večja od 15.000 eurov,
2. pogojni odvzem pravice opravljati funkcijo upravitelja, ki se izvrši, če upravitelj v petih letih po izreku ukrepa znova stori disciplinsko kršitev,
3. trajni odvzem pravice opravljati funkcijo upravitelja.
(2) Za disciplinsko kršitev, ki nima znakov hujše disciplinske kršitve iz prvega odstavka tega člena, se upravitelju lahko izreče:
1. opomin,
2. denarna kazen, ki ni manjša od 1.700 eurov in ne večja od 5.000 eurov.
(3) Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo teža kršitve in njene posledice, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje osebe, proti kateri se vodi disciplinski postopek, ter morebitni prej izrečeni disciplinski ukrepi.
(4) Če disciplinska komisija izreče disciplinski ukrep denarne kazni, mora določiti rok za plačilo te kazni, ki ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od šestih mesecev.
(5) Z odločbo, s katero izreče disciplinski ukrep, disciplinska komisija naloži upravitelju, da zbornici povrne stroške disciplinskega postopka.
(6) Pravnomočna odločba, s katero je bila izrečena denarna kazen ali naložena povrnitev stroškov disciplinskega postopka, je izvršilni naslov, na podlagi katerega se na pred-log zbornice lahko izvede prisilna izterjava v postopku sodne izvršbe.
(7) Sredstva od vplačane denarne kazni se uporabijo za namene, določene s statutom zbornice.

120j. člen

(disciplinska evidenca)

(1) Zaradi izvajanja pristojnosti nadzora po tem zakonu zbornica vodi disciplinsko evidenco, v kateri se obdelujejo naslednji podatki o pravnomočno izrečenih disciplinskih ukrepih:
1. identifikacijski podatki o upravitelju,
2. podatki o odločbi disciplinske komisije,
3. izrečen disciplinski ukrep.
(2) Disciplinska evidenca se hrani trajno.
(3) Podatke iz disciplinske evidence imajo pravico pridobiti organi zbornice in ministrstvo, pristojno za pravosodje, če jih potrebujejo za izvajanje nadzora nad upravitelji v skladu s tem zakonom.

120k. člen

(organi disciplinskega postopka)

(1) Organa disciplinskega postopka sta disciplinska komisija prve stopnje in disciplinska komisija druge stopnje.

(2) Disciplinsko komisijo prve stopnje in disciplinsko komisijo druge stopnje sestavljata predsednik in dva člana.

(3) Predsednika in enega člana disciplinske komisije prve stopnje ter njuna namestnika imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed okrožnih sodnikov, ki sodijo v postopkih zaradi insolventnosti, enega člana in njegovega namestnika pa izvoli skupščina zbornice iz vrst upraviteljev.

(4) Predsednika in enega člana disciplinske komisije druge stopnje ter njuna namestnika imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed višjih oziroma vrhovnih sodnikov, ki sodijo v postopkih zaradi insolventnosti, enega člana in njegovega namestnika pa izvoli skupščina zbornice iz vrst upraviteljev.

(5) Predsednik in člani disciplinske komisije prve stopnje in disciplinske komisije druge stopnje ter njihovi namestniki so imenovani oziroma izvoljeni za dobo štirih let in so lahko po poteku tega obdobja ponovno imenovani oziroma izvoljeni.

(6) Če je predsednik ali član disciplinske komisije zadržan ali izločen, ga nadomešča njegov namestnik.

(7) O izločitvi člana disciplinske komisije odloča predsednik disciplinske komisije.

(8) O izločitvi predsednika disciplinske komisije prve stopnje odloča predsednik disciplinske komisije druge stopnje, o izločitvi predsednika disciplinske komisije druge stopnje pa minister, pristojen za pravosodje.

120l. člen

(uvedba disciplinskega postopka)


(1) Postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje uvede predsednik zbornice na lastno pobudo ali na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, predsednika okrožnega sodišča ali predsednika višjega sodišča.

(2) Postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje zoper predsednika zbornice uvede minister, pristojen za pravosodje, na lastno pobudo ali na predlog predsednika okrožnega sodišča ali predsednika višjega sodišča.

(3) Postopek iz prvega in drugega odstavka tega člena se uvede s sklepom o uvedbi disciplinskega postopka, zoper katerega ni dovoljena pritožba.

(4) Če je podan predlog za uvedbo disciplinskega postopka iz prvega ali drugega odstavka tega člena mora predsednik zbornice oziroma minister, pristojen za pravosodje, v enem mesecu od prejema tega predloga uvesti disciplinski postopek.

(5) Sklep o uvedbi disciplinskega postopka mora vsebovati:

1. opis disciplinske kršitve, ki je razlog za uvedbo postopka, in

2. dokaze o tem, da je bila storjena očitana kršitev.

120m. člen

(disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje)


(1) Predsednik disciplinske komisije mora sklep o uvedbi disciplinskega postopka poslati upravitelju, proti kateremu se vodi disciplinski postopek, s poukom, da se v 15 dneh po prejemu lahko izreče o očitani disciplinski kršitvi.

(2) Predsednik disciplinske komisije mora v osmih dneh po prejemu izjave upravitelja o očitani disciplinski kršitvi ali po poteku roka iz prvega odstavka tega člena razpisati obravnavo za dan, ki ni poznejši od enega meseca po razpisu.

(3) Vabilo za obravnavo mora biti upravitelju, proti kateremu se vodi disciplinski postopek, vročeno najmanj osem dni pred dnevom obravnave in mora vključevati pouk o posledicah iz četrtega odstavka tega člena in pravicah iz petega odstavka tega člena.

(4) Če je bil upravitelj, proti kateremu se vodi disciplinski postopek, pravilno vabljen in se ne udeleži obravnave, se obravnava lahko opravi v njegovi odsotnosti.

(5) Upravitelj ima pravico podati svoj zagovor bodisi ustno na obravnavi bodisi pisno tako, da ga pošlje disciplinski komisiji prve stopnje pred obravnavo.

(6) Obravnava pred disciplinsko komisijo prve stopnje ni javna, razen če tako zahteva upravitelj, proti kateremu se vodi disciplinski postopek.

(7) Predsednik disciplinske komisije prve stopnje mora v 15 dneh po koncu obravnave izdati pisni odpravek odločbe disciplinske komisije prve stopnje o disciplinski kršitvi in jo vročiti:

1. upravitelju, proti kateremu se vodi disciplinski postopek,

2. predsedniku zbornice in

3. ministru, pristojnemu za pravosodje.

120n. člen

(disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)


(1) Proti odločbi disciplinske komisije prve stopnje je dovoljena pritožba v 15 dneh.

(2) Pritožbo lahko vložijo:

1. upravitelj, proti kateremu se vodi disciplinski postopek,

2. predsednik zbornice in

3. minister, pristojen za pravosodje.

(3) O pritožbi mora odločiti disciplinska komisija druge stopnje v dveh mesecih po prejemu pritožbe na seji brez obravnave.

120o. člen

(disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)


(1) Proti odločbi disciplinske komisije druge stopnje, s katero je bil upravitelju izrečen pogojni ali trajni odvzem pravice opravljati funkcijo upravitelja ali potrjena odločba disciplinske komisije prve stopnje, s katero je bil izrečen tak ukrep, je dovoljen upravni spor.

(2) Tožbo v upravnem sporu lahko vložijo osebe iz drugega odstavka 120.n člena tega zakona.

120p. člen

(zastaranje pregona disciplinskih kršitev in izvršitev disciplinskega ukrepa)


(1) Pregon disciplinskih kršitev zastara v petih letih od dneva kršitve.

(2) Če ima disciplinska kršitev tudi znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.

(3) Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga vsako dejanje v postopku pred disciplinsko komisijo.

(4) Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v petih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.

(5) V vsakem primeru pregon disciplinske kršitve zastara, ko preteče dvakrat toliko časa, kot je določen za zastaranje pregona v prvem in drugem odstavku tega člena.

354. člen

(stroški stečajnega postopka)


(1) Stroški stečajnega postopka so obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.

(2) Če upravitelj izvedbo posameznih storitev v zvezi z opravljanjem svojih nalog v stečajnem postopku (na primer storitve izdelave poročil, seznamov preizkušenih terjatev in načrtov razdelitve ali storitve svetovanja pri opravljanju nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti), razen storitev iz sedmega odstavka 103. člena tega zakona, odda drugi osebi, nadomestila za te storitve ni dovoljeno plačati kot strošek stečajnega postopka, temveč jih mora upravitelj plačati iz lastnih sredstev.

(3) Za storitve iz sedmega odstavka 103. člena tega člena, za katere je predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena tarifa, kot strošek stečajnega postopka ni dovoljeno plačati cene v zneskih, ki so višji od zneskov, določenih s to tarifo.

355. člen

(vrste stroškov stečajnega postopka)


(1) Stroški stečajnega postopka so tekoči stroški in občasni stroški stečajnega postopka.

(2) Tekoči stroški stečajnega postopka so:

1. stroški upravitelja,

2. plače in druga nadomestila osebam, ki opravljajo posle za potrebe stečajnega postopka, vključno z davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati hkrati s temi plačili,

3. stroški električne energije, vode, ogrevanja, telefona in drugi stroški v zvezi z uporabo poslovnih prostorov za potrebe stečajnega postopka,

4. zavarovalne premije za zavarovanje premoženja, ki spada v stečajno maso,

5. stroški objav po 122. členu tega zakona,

6. pravdni stroški stečajnega dolžnika v postopkih iz oddelka 5.6 tega zakona,

7. stroški računovodskih, administrativnih in drugih storitev za potrebe stečajnega postopka,

8. obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, ki nastanejo med potekom stečajnega postopka in

9. drugi stroški, ki nastajajo mesečno ali v drugih rednih obdobjih med potekom stečajnega postopka.

(3) Občasni stroški stečajnega postopka so:

1. plačilo terjatev upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave, iz drugega odstavka 289. člena tega zakona,

2. izpolnitve obveznosti na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe po drugem odstavku 265. člena tega zakona,

3. plačilo razlike po četrtem odstavku 268. člena tega zakona,

4. izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov iz 316. in 317. člena tega zakona,

5. nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika v skladu s 322. in 324. členom tega zakona,

6. stroški ocenitve vrednosti premoženja in drugih dejanj v zvezi z izvedbo prodaje,

7. davek na dodano vrednost ali davek na promet nepremičnin v zvezi s prodajo premoženja in

8. drugi stroški stečajnega postopka razen tekočih stroškov iz drugega odstavka tega člena.

Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!