Najnovejša različica besedila
Iščete starejše različice? Obiščite časovnico
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
-
Velja od: V uporabi od: Objavljeno:
Objavljeno v: Uradni list RS, št. 74/2023 z dne 07.07.2023
V Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 57/07, 65/08, 99/10, 51/14, 64/15, 47/17, 54/19, 180/20, 54/21 in 161/22) se za 1. členom doda nov, 1.a člen, ki se glasi:
»1.a člen
(izobrazba)
V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer:
– osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV;
– srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV;
– srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV;
– višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV;
– visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV;
– visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.«.
»1.a člen
(izobrazba)
V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer:
– osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV;
– srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV;
– srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV;
– višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV;
– visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV;
– visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.«.
V 3. členu se v prvem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– učitelj, član predmetne komisije za matematiko, slovenščino in tuji jezik, za 3 ure,«.
Druga alineja se črta.
Dosedanja tretja alineja postane druga alineja.
»– učitelj, član predmetne komisije za matematiko, slovenščino in tuji jezik, za 3 ure,«.
Druga alineja se črta.
Dosedanja tretja alineja postane druga alineja.
4. člen se spremeni tako, da se glasi:
»4. člen
(drugi učitelj v 1. razredu)
Obseg ur pouka za drugega učitelja se določi glede na število učencev v posameznem oddelku 1. razreda, in sicer:
– 15 do 23 učencev 10 ur,
– 24 do 28 učencev 15 ur.
Obseg ur pouka za drugega učitelja v oddelku 1. razreda, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, se določi glede na število učencev, in sicer:
– 10 do 14 učencev 15 ur,
– 15 do 21 učencev 20 ur.
Drugi učitelj se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 10 ur, če je v kombiniranem oddelku iz dveh razredov najmanj 12 učencev, v kombiniranem oddelku z učenci iz treh in več razredov pa 10 učencev.
Obseg ur pouka za drugega učitelja v kombiniranem oddelku, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, se določi glede na število učencev, in sicer:
– do 8 učencev 10 ur,
– 9 do 13 učencev 15 ur,
– 14 in več učencev 20 ur.
V osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre se drugi učitelj vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 11 ur, če je v oddelku 1. razreda 15 do 23 učencev.«.
»4. člen
(drugi učitelj v 1. razredu)
Obseg ur pouka za drugega učitelja se določi glede na število učencev v posameznem oddelku 1. razreda, in sicer:
– 15 do 23 učencev 10 ur,
– 24 do 28 učencev 15 ur.
Obseg ur pouka za drugega učitelja v oddelku 1. razreda, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, se določi glede na število učencev, in sicer:
– 10 do 14 učencev 15 ur,
– 15 do 21 učencev 20 ur.
Drugi učitelj se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 10 ur, če je v kombiniranem oddelku iz dveh razredov najmanj 12 učencev, v kombiniranem oddelku z učenci iz treh in več razredov pa 10 učencev.
Obseg ur pouka za drugega učitelja v kombiniranem oddelku, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, se določi glede na število učencev, in sicer:
– do 8 učencev 10 ur,
– 9 do 13 učencev 15 ur,
– 14 in več učencev 20 ur.
V osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre se drugi učitelj vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 11 ur, če je v oddelku 1. razreda 15 do 23 učencev.«.
Besedilo 4.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela s pripravnikom ali z drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, določijo štiri mentorske ure na teden.«.
»Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela s pripravnikom ali z drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, določijo štiri mentorske ure na teden.«.
Besedilo 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ravnatelj osnovne šole, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote v šolah s 5 in več oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti.
Med učno obveznost, ki jo ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 40. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:
Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko ravnatelj tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost. Med učno obveznost, ki jo ravnatelj lahko opravi v okviru povečane učne obveznosti, spada le pouk obveznih oziroma izbirnih predmetov. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.
Osnova za določitev učne obveznosti ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki, oddelki podaljšanega bivanja in oddelki predšolske vzgoje.«.
»Ravnatelj osnovne šole, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote v šolah s 5 in več oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti.
Med učno obveznost, ki jo ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 40. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:
Število
oddelkov
|
Učna obveznost |
Ure drugega
strokovnega
dela
|
|
Ure pouka | Ure podaljšanega bivanja | ||
1 | 11 | 12 | 22 |
2 | 8 | 9 | 16 |
3 | 6 | 7 | 12 |
4 | 4 | 5 | 10 |
Osnova za določitev učne obveznosti ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki, oddelki podaljšanega bivanja in oddelki predšolske vzgoje.«.
Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z 12 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 32 oddelkih, tretjega pa pri 52 oddelkih. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne more imenovati več oseb.
Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 40. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:
Če ima osnovna šola dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti oziroma obveznosti drugega strokovnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače, kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 30 oddelkov.
V osnovni šoli, ki je organizacijska enota in ima najmanj 14 oddelkov, ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela se določi v skladu z naslednjimi merili:
Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik ravnatelja tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost.
Osnova za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki in oddelki podaljšanega bivanja.«.
»Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z 12 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 32 oddelkih, tretjega pa pri 52 oddelkih. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne more imenovati več oseb.
Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 40. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov | Učna obveznost | Ure drugega strokovnega dela | |||
1. pomočnik ravnatelja | 2. pomočnik ravnatelja | 3. pomočnik ravnatelja | Ure pouka | Ure podaljšanega bivanja | |
12, 13 | 32, 33 | 52, 53 | 13 | 14 | 26 |
14, 15 | 34, 35 | 54, 55 | 12 | 13 | 24 |
16, 17 | 36, 37 | 56, 57 | 11 | 12 | 22 |
18, 19 | 38, 39 | 58, 59 | 10 | 11 | 20 |
20, 21 | 40, 41 | 60, 61 | 9 | 10 | 18 |
22, 23 | 42, 43 | 62, 63 | 8 | 9 | 16 |
24, 25 | 44, 45 | 64, 65 | 7 | 8 | 14 |
26, 27 | 46, 47 | 66, 67 | 6 | 7 | 12 |
28, 29 | 48, 49 | 68, 69 | 5 | 6 | 10 |
30, 31 | 50, 51 | 70, 71 | 4 | 5 | 8 |
V osnovni šoli, ki je organizacijska enota in ima najmanj 14 oddelkov, ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela se določi v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov | Učna obveznost | Ure drugega strokovnega dela | |
Ure pouka | Ure podaljšanega bivanja | ||
14, 15 | 15 | 16 | 30 |
16, 17 | 14 | 15 | 28 |
18, 19 | 13 | 14 | 26 |
20, 21 | 12 | 13 | 24 |
22, 23 | 11 | 12 | 22 |
24, 25 | 10 | 11 | 20 |
26, 27 | 9 | 10 | 18 |
28, 29 | 8 | 9 | 16 |
30, 31 | 7 | 8 | 14 |
32, 33 | 6 | 7 | 12 |
Osnova za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki in oddelki podaljšanega bivanja.«.
Besedilo 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V osnovni šoli z 20 oddelki se sistemizira 1 delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu.
Šola dodatno sistemizira delovno mesto svetovalnega delavca glede na število učencev v skladu z naslednjimi merili:
Skupni delež svetovalnega delavca ne sme biti manjši od 0,50 delovnega mesta.«.
»V osnovni šoli z 20 oddelki se sistemizira 1 delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu.
Šola dodatno sistemizira delovno mesto svetovalnega delavca glede na število učencev v skladu z naslednjimi merili:
Število učencev | Delež delovnega mesta |
do 200 | 0,15 |
201–350 | 0,30 |
351–500 | 0,45 |
nad 500 | 0,60 |
Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V osnovni šoli se za 3000 dopoldanskih malic sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,10 delovnega mesta.«.
»V osnovni šoli se za 3000 dopoldanskih malic sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,10 delovnega mesta.«.
V 13. členu se za besedilom »9. razredu« doda besedilo »in pri obveznih izbirnih predmetih s področja kemije, fizike in biologije, če je tako določeno z učnim načrtom«.
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 18 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.