Čistopis z vidnimi spremembami
Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".
Izberi paket
Čistopis z lažjim branjem členov
V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".
Izberi paket
Pri členih imate pojasnila
Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.
Izberi paket
Dodano imate kazalo predpisa
S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".
Lažje branje členov
"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.
Izberi paket
Najnovejša različica besedila
Iščete starejše različice? Obiščite časovnico
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1O)
DDV IN DRUGI PROMETNI DAVKI
-
Velja od: V uporabi od: Objavljeno:
Objavljeno v: Uradni list RS, št. 104/2024 z dne 10.12.2024
V Zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22, 29/22 – ZUOPDCE, 40/23 – ZDavPR-B in 122/23) se v 1. členu v prvem odstavku za prvo alinejo dodata novi druga in tretja alineja, ki se glasita:
»– Direktivo Sveta (EU) 2020/285 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja in Uredbe (EU) št. 904/2010 glede upravnega sodelovanja in izmenjave informacij za namene spremljanja pravilne uporabe posebne ureditve za mala podjetja (UL L št. 62 z dne 2. 3. 2020, str. 13–23);
– Direktivo Sveta (EU) 2022/542 z dne 5. aprila 2022 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost (UL L št. 107 z dne 6. 4. 2022, str. 1–12);«.
Dosedanji druga in tretja alineja postaneta četrta in peta alineja.
»– Direktivo Sveta (EU) 2020/285 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja in Uredbe (EU) št. 904/2010 glede upravnega sodelovanja in izmenjave informacij za namene spremljanja pravilne uporabe posebne ureditve za mala podjetja (UL L št. 62 z dne 2. 3. 2020, str. 13–23);
– Direktivo Sveta (EU) 2022/542 z dne 5. aprila 2022 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost (UL L št. 107 z dne 6. 4. 2022, str. 1–12);«.
Dosedanji druga in tretja alineja postaneta četrta in peta alineja.
V 4. členu se v prvem odstavku v točki d) besedilo »drugega odstavka 94. člena« nadomesti z besedilom »prvega odstavka 94.k člena«.
Za 5. členom se doda nov 5.a člen, ki se glasi:
»5.a člen
(opredelitev skupine za DDV)
(1) Dva ali več davčnih zavezancev, ki imajo sedež v Sloveniji, ali stalna poslovna enota, ki jo ima davčni zavezanec na ozemlju Slovenije, ki so med seboj finančno, ekonomsko in organizacijsko povezani, se lahko štejejo za enega davčnega zavezanca za namene tega zakona kot skupina za DDV.
(2) Finančna povezava obstaja, če ima davčni zavezanec neposredno ali posredno v lasti več kot 50 % kapitala drugega davčnega zavezanca ali več kot 50 % glasovalnih pravic drugega davčnega zavezanca.
(3) Gospodarska povezava obstaja, če davčni zavezanci opravljajo:
a) pretežno istovrstne dejavnosti,
b) dejavnosti, ki so medsebojno odvisne ali se dopolnjujejo ali
c) dejavnosti, ki se v celoti ali delno opravljajo v korist drugih davčnih zavezancev.
(4) Organizacijska povezava obstaja, če so davčni zavezanci v celoti ali delno pod istim upravljanjem ali če poslujejo po enotni strategiji upravljanja poslovanja.
(5) Davčni zavezanec, ki je v postopku zaradi insolventnosti, postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali postopku prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, ne more biti član skupine za DDV.
(6) Finančne, gospodarske in organizacijske povezave iz prvega odstavka tega člena morajo obstajati neprekinjeno v celotnem obdobju obstoja skupine za DDV.
(7) Pravice in obveznosti iz tega zakona člani skupine za DDV uresničujejo kot en davčni zavezanec.«.
»5.a člen
(opredelitev skupine za DDV)
(1) Dva ali več davčnih zavezancev, ki imajo sedež v Sloveniji, ali stalna poslovna enota, ki jo ima davčni zavezanec na ozemlju Slovenije, ki so med seboj finančno, ekonomsko in organizacijsko povezani, se lahko štejejo za enega davčnega zavezanca za namene tega zakona kot skupina za DDV.
(2) Finančna povezava obstaja, če ima davčni zavezanec neposredno ali posredno v lasti več kot 50 % kapitala drugega davčnega zavezanca ali več kot 50 % glasovalnih pravic drugega davčnega zavezanca.
(3) Gospodarska povezava obstaja, če davčni zavezanci opravljajo:
a) pretežno istovrstne dejavnosti,
b) dejavnosti, ki so medsebojno odvisne ali se dopolnjujejo ali
c) dejavnosti, ki se v celoti ali delno opravljajo v korist drugih davčnih zavezancev.
(4) Organizacijska povezava obstaja, če so davčni zavezanci v celoti ali delno pod istim upravljanjem ali če poslujejo po enotni strategiji upravljanja poslovanja.
(5) Davčni zavezanec, ki je v postopku zaradi insolventnosti, postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali postopku prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, ne more biti član skupine za DDV.
(6) Finančne, gospodarske in organizacijske povezave iz prvega odstavka tega člena morajo obstajati neprekinjeno v celotnem obdobju obstoja skupine za DDV.
(7) Pravice in obveznosti iz tega zakona člani skupine za DDV uresničujejo kot en davčni zavezanec.«.
V 29. členu se za tretjim odstavkom dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami na prireditve iz prvega odstavka tega člena, na katerih je udeležba virtualna in se opravijo davčnemu zavezancu, je kraj, določen v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona.
(5) Kadar se storitve in pomožne storitve iz drugega odstavka tega člena nanašajo na dejavnosti, ki se prenašajo prek spleta ali so kako drugače virtualno dostopne, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima prejemnik, ki ni davčni zavezanec, sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče.«.
»(4) Kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami na prireditve iz prvega odstavka tega člena, na katerih je udeležba virtualna in se opravijo davčnemu zavezancu, je kraj, določen v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona.
(5) Kadar se storitve in pomožne storitve iz drugega odstavka tega člena nanašajo na dejavnosti, ki se prenašajo prek spleta ali so kako drugače virtualno dostopne, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima prejemnik, ki ni davčni zavezanec, sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče.«.
V 30.f členu se v prvem odstavku v točki c) besedilo »storitev ali« nadomesti z besedilom »storitev in«.
V 36.a členu se v drugem odstavku besedilo »petega odstavka 94. člena« nadomesti z besedilom »sedmega odstavka 94. člena«.
V 40. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Stopnja, ki se uporablja za pridobitev blaga znotraj Unije ali uvoz blaga na ozemlje Slovenije, je stopnja, ki se uporablja za dobavo enakega blaga na ozemlju Slovenije.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za uvoz umetniških predmetov, zbirk in starin iz 2., 3., in 4. točke prvega odstavka 101. člena tega zakona na ozemlje Slovenije DDV obračunava in plača po nižji stopnji, opredeljeni v drugem odstavku 41. člena tega zakona.«.
»(3) Stopnja, ki se uporablja za pridobitev blaga znotraj Unije ali uvoz blaga na ozemlje Slovenije, je stopnja, ki se uporablja za dobavo enakega blaga na ozemlju Slovenije.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za uvoz umetniških predmetov, zbirk in starin iz 2., 3., in 4. točke prvega odstavka 101. člena tega zakona na ozemlje Slovenije DDV obračunava in plača po nižji stopnji, opredeljeni v drugem odstavku 41. člena tega zakona.«.
V 41. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Nižja stopnja DDV iz prejšnjega odstavka se ne uporablja za dobave umetniških predmetov, zbirk in starin, za katere se uporablja posebna ureditev iz 4.a) podpoglavja XI. poglavja tega zakona.«.
»(3) Nižja stopnja DDV iz prejšnjega odstavka se ne uporablja za dobave umetniških predmetov, zbirk in starin, za katere se uporablja posebna ureditev iz 4.a) podpoglavja XI. poglavja tega zakona.«.
Za 41. členom se doda nov 41.a člen, ki se glasi:
»41.a člen
(oprostitev davka na dodano vrednost za blago v korist žrtev elementarnih nesreč)
(1) Kadar je za blago, uvoženo v korist žrtev elementarnih nesreč, s sklepom Evropske komisije odobrena Sloveniji oprostitev plačila DDV v skladu z 11. točko prvega odstavka 51. člena tega zakona, je pod enakimi pogoji oproščena plačila DDV tudi pridobitev tega blaga znotraj Unije oziroma dobava tega blaga na ozemlju Slovenije s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi. Plačila DDV je oproščeno tudi opravljanje storitev, povezanih s takim blagom, vključno s storitvami dajanja v najem.
(2) Kadar se blago ali storitve, za katere je bila uveljavljena oprostitev plačila DDV iz prejšnjega odstavka, uporabljajo za namene, ki niso navedeni v 11. točki prvega odstavka 51. člena tega zakona, je uporaba takega blaga ali storitev predmet DDV pod pogoji, ki veljajo v trenutku, ko pogoji za oprostitev niso več izpolnjeni.
(3) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora davčnemu organu predložiti poročilo o opravljenih pridobitvah oziroma dobavah blaga in storitev iz prvega odstavka tega člena, ki vsebuje vsaj naslednje podatke: identifikacijsko številko za DDV, naziv in naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, davčno številko ali identifikacijsko številko za DDV državnega organa ali organizacije, ki je upravičena do oprostitve plačila DDV, tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife blaga, vrsto in količino blaga, vrsto in količino opravljenih storitev ter davčno osnovo in znesek DDV, ki ni bil zaračunan na podlagi uveljavljene oprostitve.
(4) Davčni zavezanec poročilo iz prejšnjega odstavka sestavi za koledarski mesec in ga predloži davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti, najpozneje do zadnjega delovnega dne v mesecu za pretekli koledarski mesec.
(5) Davčni zavezanec, ki je obračunal DDV za blago in storitve, zajete s sklepom Evropske komisije iz prvega odstavka tega člena, lahko za dobave takšnega blaga in storitev, opravljene po začetku uporabe sklepa Evropske komisije, znižanje obračunanega DDV po izdanem računu vključi v obračun DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je popravil tak račun. Davčni zavezanec, ki je obračunal DDV od pridobitev blaga, zajetega s sklepom Evropske komisije iz prvega odstavka tega člena, lahko za pridobitve takšnega blaga, opravljene po začetku uporabe sklepa Evropske komisije, znižanje obračunanega DDV vključi v obračun DDV.
(6) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka podatke o pridobitvah oziroma dobavah blaga in opravljenih storitvah, za katere je uveljavljal znižanje obračunanega DDV, vključi v poročilo iz tretjega odstavka tega člena.«.
»41.a člen
(oprostitev davka na dodano vrednost za blago v korist žrtev elementarnih nesreč)
(1) Kadar je za blago, uvoženo v korist žrtev elementarnih nesreč, s sklepom Evropske komisije odobrena Sloveniji oprostitev plačila DDV v skladu z 11. točko prvega odstavka 51. člena tega zakona, je pod enakimi pogoji oproščena plačila DDV tudi pridobitev tega blaga znotraj Unije oziroma dobava tega blaga na ozemlju Slovenije s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi. Plačila DDV je oproščeno tudi opravljanje storitev, povezanih s takim blagom, vključno s storitvami dajanja v najem.
(2) Kadar se blago ali storitve, za katere je bila uveljavljena oprostitev plačila DDV iz prejšnjega odstavka, uporabljajo za namene, ki niso navedeni v 11. točki prvega odstavka 51. člena tega zakona, je uporaba takega blaga ali storitev predmet DDV pod pogoji, ki veljajo v trenutku, ko pogoji za oprostitev niso več izpolnjeni.
(3) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora davčnemu organu predložiti poročilo o opravljenih pridobitvah oziroma dobavah blaga in storitev iz prvega odstavka tega člena, ki vsebuje vsaj naslednje podatke: identifikacijsko številko za DDV, naziv in naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, davčno številko ali identifikacijsko številko za DDV državnega organa ali organizacije, ki je upravičena do oprostitve plačila DDV, tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife blaga, vrsto in količino blaga, vrsto in količino opravljenih storitev ter davčno osnovo in znesek DDV, ki ni bil zaračunan na podlagi uveljavljene oprostitve.
(4) Davčni zavezanec poročilo iz prejšnjega odstavka sestavi za koledarski mesec in ga predloži davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti, najpozneje do zadnjega delovnega dne v mesecu za pretekli koledarski mesec.
(5) Davčni zavezanec, ki je obračunal DDV za blago in storitve, zajete s sklepom Evropske komisije iz prvega odstavka tega člena, lahko za dobave takšnega blaga in storitev, opravljene po začetku uporabe sklepa Evropske komisije, znižanje obračunanega DDV po izdanem računu vključi v obračun DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je popravil tak račun. Davčni zavezanec, ki je obračunal DDV od pridobitev blaga, zajetega s sklepom Evropske komisije iz prvega odstavka tega člena, lahko za pridobitve takšnega blaga, opravljene po začetku uporabe sklepa Evropske komisije, znižanje obračunanega DDV vključi v obračun DDV.
(6) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka podatke o pridobitvah oziroma dobavah blaga in opravljenih storitvah, za katere je uveljavljal znižanje obračunanega DDV, vključi v poročilo iz tretjega odstavka tega člena.«.
V 47. členu se v prvem odstavku za besedilom »v skladu s 94. členom« doda besedilo »in prvim odstavkom 94.k člena«.
V drugem odstavku se za besedilom »v skladu s 94. členom« doda besedilo »in prvim odstavkom 94.k člena«.
V drugem odstavku se za besedilom »v skladu s 94. členom« doda besedilo »in prvim odstavkom 94.k člena«.
V 50. členu se v drugem odstavku za točko a) doda nova točka aa), ki se glasi:
»aa) svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v državi sedeža, če gre za uvoznika iz druge države članice, ki nima identifikacijske številke za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji;«.
»aa) svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v državi sedeža, če gre za uvoznika iz druge države članice, ki nima identifikacijske številke za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji;«.
V 54. členu se za tretjim odstavkom dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Za uveljavitev oprostitev iz prvega odstavka tega člena, razen tistih iz točke ab), upravičenec zahtevek za izdajo Osnovnega potrdila za oprostitev davkov (v nadaljnjem besedilu: osnovno potrdilo) vloži v elektronski obliki prek sistema eDavki, po akreditaciji pri ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve, in po pridobitvi davčne številke. Osnovno potrdilo izda ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Osnovno potrdilo se vroči upravičencu prek sistema eDavki. Osnovno potrdilo vsebuje naslednje podatke:
– upravičenec in njegova davčna številka,
– navedbo, ali se oprostitev uveljavlja za osebne ali službene potrebe,
– mednarodna pogodba, sporazum o sedežu, sporazum o izvajanju ali sklep Vlade Republike Slovenije, ki je podlaga za uveljavitev oprostitve,
– v primeru uveljavljanja oprostitev za osebne potrebe funkcijo upravičenca, številko diplomatske oziroma konzularne oziroma službene izkaznice, datum nastopa funkcije v Sloveniji,
– transakcijski račun upravičenca,
– številka osnovnega potrdila,
– datum izdaje osnovnega potrdila,
– obdobje veljavnosti osnovnega potrdila,
– omejitve in obseg oprostitev.
(5) Dobavitelj blaga oziroma izvajalec storitve mora davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki poročati podatke o opravljenih oproščenih dobavah na podlagi neposredne oprostitve do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto, in sicer:
– podatke, ki omogočajo identifikacijo upravičenca do oprostitve,
– številko odločbe za neposredno oprostitev davka,
– številko in datum računa,
– vrsto, količino in vrednost blaga ali storitev,
– znesek DDV, ki ni bil zaračunan na podlagi oprostitve.«.
»(4) Za uveljavitev oprostitev iz prvega odstavka tega člena, razen tistih iz točke ab), upravičenec zahtevek za izdajo Osnovnega potrdila za oprostitev davkov (v nadaljnjem besedilu: osnovno potrdilo) vloži v elektronski obliki prek sistema eDavki, po akreditaciji pri ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve, in po pridobitvi davčne številke. Osnovno potrdilo izda ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Osnovno potrdilo se vroči upravičencu prek sistema eDavki. Osnovno potrdilo vsebuje naslednje podatke:
– upravičenec in njegova davčna številka,
– navedbo, ali se oprostitev uveljavlja za osebne ali službene potrebe,
– mednarodna pogodba, sporazum o sedežu, sporazum o izvajanju ali sklep Vlade Republike Slovenije, ki je podlaga za uveljavitev oprostitve,
– v primeru uveljavljanja oprostitev za osebne potrebe funkcijo upravičenca, številko diplomatske oziroma konzularne oziroma službene izkaznice, datum nastopa funkcije v Sloveniji,
– transakcijski račun upravičenca,
– številka osnovnega potrdila,
– datum izdaje osnovnega potrdila,
– obdobje veljavnosti osnovnega potrdila,
– omejitve in obseg oprostitev.
(5) Dobavitelj blaga oziroma izvajalec storitve mora davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki poročati podatke o opravljenih oproščenih dobavah na podlagi neposredne oprostitve do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto, in sicer:
– podatke, ki omogočajo identifikacijo upravičenca do oprostitve,
– številko odločbe za neposredno oprostitev davka,
– številko in datum računa,
– vrsto, količino in vrednost blaga ali storitev,
– znesek DDV, ki ni bil zaračunan na podlagi oprostitve.«.
V 63. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, ki ga je plačal v Sloveniji za blago in storitve, ki mu jih je dobavil davčni zavezanec, ki obračunava DDV po posebni ureditvi po plačani realizaciji.«.
»(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, ki ga je plačal v Sloveniji za blago in storitve, ki mu jih je dobavil davčni zavezanec, ki obračunava DDV po posebni ureditvi po plačani realizaciji.«.
V 65. členu se v prvem odstavku za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji stavek se pri določitvi odbitnega deleža skupine za DDV ne upoštevajo transakcije iz sedmega odstavka 137.h člena tega zakona.«.
V 67. členu se v prvem odstavku za točko e) doda nova točka ea), ki se glasi:
»ea) za odbitke v skladu s šestim odstavkom 63. člena tega zakona, v zvezi z dobavo blaga ali storitev, mora imeti dokazilo o opravljenem plačilu računa, ki ga je plačal davčnemu zavezancu, ki obračunava DDV po posebni ureditvi po plačani realizaciji;«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Davčni zavezanec iz šestega odstavka 63. člena tega zakona lahko odbije DDV v davčnem obdobju, v katerem ga je plačal.«.
»ea) za odbitke v skladu s šestim odstavkom 63. člena tega zakona, v zvezi z dobavo blaga ali storitev, mora imeti dokazilo o opravljenem plačilu računa, ki ga je plačal davčnemu zavezancu, ki obračunava DDV po posebni ureditvi po plačani realizaciji;«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Davčni zavezanec iz šestega odstavka 63. člena tega zakona lahko odbije DDV v davčnem obdobju, v katerem ga je plačal.«.
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 34 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.
