Najnovejša različica besedila
Iščete starejše različice? Obiščite časovnico
Dodatek št. 8 h Kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn
DELOVNA ZAKONODAJA - KOLEKTIVNE POGODBE
-
Velja od: V uporabi od: Objavljeno:
Objavljeno v: Uradni list RS, št. 110/2024 z dne 23.12.2024
Za prvim odstavkom 3. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za poslovodne osebe in prokuriste ta kolektivna pogodba ne velja, razen, če je tako določeno v pogodbi o zaposlitvi.«
Dosedanji drugi odstavek postane tretji.
Dosedanji tretji postane četrti in se po novem glasi:
»(4) Za vajence, dijake in študente na obveznem praktičnem delu oziroma usposabljanju, se ta kolektivna pogodba uporablja le glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon, ki ureja delovna razmerja ali ta kolektivna pogodba.«
»(2) Za poslovodne osebe in prokuriste ta kolektivna pogodba ne velja, razen, če je tako določeno v pogodbi o zaposlitvi.«
Dosedanji drugi odstavek postane tretji.
Dosedanji tretji postane četrti in se po novem glasi:
»(4) Za vajence, dijake in študente na obveznem praktičnem delu oziroma usposabljanju, se ta kolektivna pogodba uporablja le glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon, ki ureja delovna razmerja ali ta kolektivna pogodba.«
8. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, se spremeni tako, se glasi:
»Dela se razvrščajo v osem tarifnih razredov glede na zahtevnost in zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu, in sicer:
«
»Dela se razvrščajo v osem tarifnih razredov glede na zahtevnost in zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu, in sicer:
TARIFNI RAZRED |
RAVEN IZOBRAZBE |
I. tarifni razred (enostavna dela) |
Nezahtevna dela, za katera se zahteva:
– končana osnovnošolska obveznost (nedokončana osnovna šola
|
II. tarifni razred
(manj zahtevna dela)
|
Manj zahtevna dela, za katera se zahteva:
– dokončana osnovna šola, dodatni krajši eno ali več mesečni eksterni ali interni tečaji,
– zaključena nacionalna poklicna kvalifikacija 2. stopnje
|
III. tarifni razred
(srednje zahtevna dela)
|
Srednje zahtevna dela, za katera se zahteva:
– Nižje poklicno izobraževanje (2 letno) z opravljenim zaključnim izpitom
– nižja poklicna kvalifikacija 3. stopnje
|
IV. tarifni razred (zahtevna dela) |
Zahtevna dela, za katera se zahteva:
– srednje poklicno 3 letno izobraževanje na srednji, poklicni ali drugi šoli z opravljenim zaključnim izpitom
|
V. tarifni razred
(bolj zahtevna dela)
|
Bolj zahtevna dela, za katera se zahteva:
– gimnazijsko, srednje poklicno-tehniško 4 letno izobraževanje z zaključeno maturo ali drugim zaključnim izpitom
|
– sistem 3 + 2 (zaključeno 3 letno srednješolsko izobraževanje nadgrajeno z 2 letnim programom z opravljenim zaključnim izpitom
– zaključena nacionalno poklicna kvalifikacija 5
– mojstrski, poslovodski, delovodski izpit
|
|
VI. tarifni razred
(zelo zahtevna dela)
|
Zelo zahtevna dela, za katera se zahteva:
– višješolski program (do leta 1994),
– višješolski strokovni programi,
– specializacija po višješolskih programih,
– visokošolski strokovni programi – 1. bolonjska stopnja,
– univerzitetni programi – 1. bolonjska stopnja
|
VII. tarifni razred
(visoko zahtevna dela)
|
Visoko zahtevna dela, za katera se zahteva:
– specializacija po visokošolskih strokovnih programih,
– univerzitetni programi,
– magisteriji stroke (za imenom) – 2. bolonjska stopnja
|
VIII. tarifni razred
(najbolj zahtevna dela)
|
Najbolj zahtevna dela, za katera se zahteva:
– specializacija po univerzitetnih programih,
– magisterij znanosti (pred imenom),
– doktorat znanosti (pred imenom),
– doktorat znanosti (pred imenom) – 3. bolonjska stopnja
|
11. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, se črta.
Prvi odstavek 13. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delodajalec in delavec, ki v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, v pogodbi o zaposlitvi dogovorita poskusno delo, se dogovorita tudi za trajanje in način spremljanja poskusnega dela.«
»(1) Delodajalec in delavec, ki v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, v pogodbi o zaposlitvi dogovorita poskusno delo, se dogovorita tudi za trajanje in način spremljanja poskusnega dela.«
Osma alineja prvega odstavka 15. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, se spremeni tako, da se glasi:
»– v primeru, da izvajalec medicine dela izda zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da delavec izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za opravljanje dela na delovnem mestu, opredeljenim s pogodbo o zaposlitvi, z omejitvami, in delodajalec delavcu dela z navedenimi omejitvami ne more zagotoviti. Delodajalec lahko delavcu odredi opravljanje drugega ustreznega ali primernega dela v tem primeru le, če to delo ustreza interni usposobljenosti delavca in izvajalec medicine dela izda zdravniško spričevalo, da delavec izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za to drugo delo. Po preteku roka opravljanja drugega primernega dela se ponovno opravi ocena zmožnosti delavca za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.«
Drugi odstavek 15. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Delavec je dolžan opravljati drugo delo, dokler obstajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena, in sicer največ 65 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, z njegovim soglasjem pa nadaljnjih 60 delovnih dni v koledarskem letu.«
»– v primeru, da izvajalec medicine dela izda zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da delavec izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za opravljanje dela na delovnem mestu, opredeljenim s pogodbo o zaposlitvi, z omejitvami, in delodajalec delavcu dela z navedenimi omejitvami ne more zagotoviti. Delodajalec lahko delavcu odredi opravljanje drugega ustreznega ali primernega dela v tem primeru le, če to delo ustreza interni usposobljenosti delavca in izvajalec medicine dela izda zdravniško spričevalo, da delavec izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za to drugo delo. Po preteku roka opravljanja drugega primernega dela se ponovno opravi ocena zmožnosti delavca za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.«
Drugi odstavek 15. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Delavec je dolžan opravljati drugo delo, dokler obstajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena, in sicer največ 65 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, z njegovim soglasjem pa nadaljnjih 60 delovnih dni v koledarskem letu.«
Tretji odstavek 24. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev.«
»(3) Če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev.«
Za 26. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije se doda nov 26.a člen, ki se glasi:
»26.a člen
(pravica do odklopa)
(1) Delodajalci z namenom učinkovitega uresničevanja pravice delavcev do ločenosti poklicnega in zasebnega življenja, priznavajo pravico delavcem, da jim v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela, ni treba biti na razpolago in se odzvati ter zaradi tega ne sme biti sankcioniran. Delodajalec ne krši pravice do odklopa, če v času odklopa kontaktira delavca v primeru, ko je ali bi lahko bil resneje ogrožen delovni proces.
(2) Delodajalec v zvezi s pravico do odklopa zagotavlja naslednje ukrepe, na primer:
– ureditev nadomeščanja oziroma zamenjave za posameznega delavca v primeru odsotnosti;
– izobraževanje zaposlenih za nastavitev pisnega obvestila na službeni e-pošti o odsotnosti delavca v času načrtovane odsotnosti oziroma aktivaciji samodejnega odgovora, ki mora vsebovati obvestilo pošiljatelju, da je prejemnik odsoten in da se bo na prejeto e-pošto odzval ob vrnitvi, obvestilo lahko vsebuje tudi alternativne kontakte;
– zagotovitev vključenosti obvestila v službeno e-pošto, da naslovniku ni potrebno odgovarjati na sporočila v času odklopa, razen če je resneje ogrožen delovni proces;
– seznanitev zaposlenih, da se izven delovnega časa niso dolžni odzvati na telefonske klice ali SMS sporočila, razen če je resneje ogrožen delovni proces;
– spodbujanje kulture, ki ceni in spoštuje ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.
(3) S podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom pri delodajalcu se lahko opredeli drugačen ali dodaten nabor ukrepov za uresničevanje pravice do odklopa.«
»26.a člen
(pravica do odklopa)
(1) Delodajalci z namenom učinkovitega uresničevanja pravice delavcev do ločenosti poklicnega in zasebnega življenja, priznavajo pravico delavcem, da jim v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela, ni treba biti na razpolago in se odzvati ter zaradi tega ne sme biti sankcioniran. Delodajalec ne krši pravice do odklopa, če v času odklopa kontaktira delavca v primeru, ko je ali bi lahko bil resneje ogrožen delovni proces.
(2) Delodajalec v zvezi s pravico do odklopa zagotavlja naslednje ukrepe, na primer:
– ureditev nadomeščanja oziroma zamenjave za posameznega delavca v primeru odsotnosti;
– izobraževanje zaposlenih za nastavitev pisnega obvestila na službeni e-pošti o odsotnosti delavca v času načrtovane odsotnosti oziroma aktivaciji samodejnega odgovora, ki mora vsebovati obvestilo pošiljatelju, da je prejemnik odsoten in da se bo na prejeto e-pošto odzval ob vrnitvi, obvestilo lahko vsebuje tudi alternativne kontakte;
– zagotovitev vključenosti obvestila v službeno e-pošto, da naslovniku ni potrebno odgovarjati na sporočila v času odklopa, razen če je resneje ogrožen delovni proces;
– seznanitev zaposlenih, da se izven delovnega časa niso dolžni odzvati na telefonske klice ali SMS sporočila, razen če je resneje ogrožen delovni proces;
– spodbujanje kulture, ki ceni in spoštuje ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.
(3) S podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom pri delodajalcu se lahko opredeli drugačen ali dodaten nabor ukrepov za uresničevanje pravice do odklopa.«
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 15 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.