Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, člane podpis­nikov, ki opravljajo naslednjo dejavnost, opredeljeno v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti kot glavno dejavnost:

C 24.100 – proizvodnja surovega železa, jekla, ferozlitin

C 24.200 – proizvodnja jeklenih cevi, votlih profilov in fitingov

C 24.310 – hladno vlečenje profilov

C 24.320 – hladno valjanje traku

C 24.330 – hladno oblikovanje profilov in pregibanje

C 24.340 – hladno vlečenje žice

C 24.410 – proizvodnja plemenitih kovin

C 24.420 – proizvodnja aluminija

C 24.430 – proizvodnja svinca, cinka in kositra

C 24.440 – proizvodnja bakra

C 24.450 – proizvodnja drugih neželeznih kovin

C 24.510 – litje železa

C 24.520 – litje jekla

C 24.530 – litje lahkih kovin

C 24.540 – litje drugih neželeznih kovin

C 25.500 – kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna metalurgija

C 32.110 – kovanje kovancev

C 32.120 – proizvodnja nakita in podobnih izdelkov

C 32.130 – proizvodnja bižuterije.

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2) Za delavce, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabnikom iz 2. člena te pogodbe, ta kolektivna pogodba velja glede pravic, ki jim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja.

(3) Za dijake in študente na obveznem praktičnem delu se ta kolektivna pogodba uporablja le glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon, ki ureja delovna razmerja ali ta kolektivna pogodba.

(1) Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Vsaka stranka jo lahko odpove s trimesečnim odpovednim rokom, vendar ne prej kot po dveh letih od začetka veljavnosti te kolektivne pogodbe.

(2) Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se določbe normativnega dela uporabljajo še šest mesecev.

(3) Stranki se vsako leto sestaneta z namenom, da preverita ustreznost določb kolektivne pogodbe.

Sestavni del normativnega dela te kolektivne pogodbe je tudi tarifna priloga.

(1) »Projektno delo« je delo, ki ima samostojno organizacijsko in finančno strukturo in omejen čas trajanja.

(2) Pri uveljavljanju pravic na podlagi »delovne dobe pri zadnjem delodajalcu« po tej kolektivni pogodbi, se v omenjeno delovno dobo šteje neprekinjena in prekinjena delovna doba:

• pri zadnjem delodajalcu,
• pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
• za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.

(3) Pri uveljavljanju pravic delavca iz »skupne delovne dobe« se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe:

• za delovno dobo do 31. 12. 2008: ko je bil delavec v delovnem razmerju in ki so hkrati vpisana v delovno knjižico, ki jo delavec predloži delodajalcu;
• za delovno dobo od 1. 1. 2009 dalje: ko je bil delavec v delovnem razmerju, na podlagi katerega je bil zavarovan pri slovenskih nosilcih obveznih socialnih zavarovanj, kar delavec izkaže s potrdilom oziroma izpisom podatkov o obdobjih zavarovanja iz matične evidence zavarovancev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

(4) »Predsednik sindikata« in »sindikalni zaupnik« je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki jo izvolijo člani sindikata ali imenuje organ sindikata, o čemer sindikat pisno obvesti delodajalca.

(5) »Sindikalni funkcionar« je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki opravlja sindikalno delo nepoklicno in je izvoljena ali imenovana v organe sindikatov na državnem, panožnem, regijskem oziroma območnem nivoju, ali je pridobila status zunanjega sindikalnega pooblaščenca, kar dokazuje z ustreznim dokumentom.

(6) »Uredba« pomeni vsakokrat veljavno uredbo, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

(7) »Javni prevoz« je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene, razen prevoza, ki se opravlja z osebnim ali s kombiniranim vozilom.

(8) »Izmensko delo« pomeni katero koli metodo organizacije dela v izmenah, pri čemer si delavci izmenično sledijo na istih delovnih mestih po določenem vzorcu, ki je lahko prekinjen ali neprekinjen, vključno s krožnim, kar ima za posledico nujnost, da delavci delajo ob različnih urah v določenem dnevnem ali tedenskem obdobju.

(9) »Delo v turnusu« je oblika izmenskega dela, ki poteka neprekinjeno.

10. »Pripravljenost na domu« je čas, ko delavec ne dela, delodajalec pa mu je odredil, da mu je na razpolago na poljubni lokaciji in se je dolžan odzvati pozivu delodajalca, da pride na delo.
11. Kadar je v tej kolektivni pogodbi uporabljena besedna zveza »kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca«, je mišljen splošni akt po zakonu, ki ureja delovna razmerja.
12. »Kriteriji« omogočajo določanje sestavin, po katerih se ocenjuje in ugotavlja delovna uspešnost delavcev.
13. »Merila« omogočajo ocenjevanje kriterijev za ugotavljanje delovne uspešnosti delavcev.
14. »Potrdilo o usposobljenosti ali druga ustrezna listina« je uraden dokument, ki ga izda za posameznega delavca institucija z javnim pooblastilom za izvajanje takšnega usposabljanja.

(1) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde.

(2) Odstopanje od minimalnih standardov se dogovori za omejen čas trajanja največ šest mesecev v posebnem sporazumu, sklenjenem med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja, recesije panoge in v podobnih utemeljenih primerih.

(3) O začetku postopka dogovarjanja je reprezentativni sindikat pri delodajalcu dolžan pisno obvestiti svoj sindikat dejavnosti.

(4) Če pri delodajalcu ni reprezentativnega sindikata, sporazum o odstopanju od minimalnih standardov ni možen.

II.1. TARIFNI RAZREDI IN RAZVRSTITEV DEL

Dela se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevnost in zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu, in sicer:

+------------------------+--------------------------------------+
|I. tarifni razred       |Pomožna in enostavna dela, za katera  |
|(enostavna dela)        |se ne zahteva posebnih znanj in za    |
|                        |katera zadostuje nedokončana osnovna  |
|                        |šola.                                 |
+------------------------+--------------------------------------+
|II. tarifni razred      |Manj zahtevna dela, za katera se      |
|(manj zahtevna dela)    |pričakuje znanje, pridobljeno s       |
|                        |končano osnovno šolo.                 |
+------------------------+--------------------------------------+
|III. tarifni razred     |Srednje zahtevna dela, za katera se   |
|(srednje zahtevna dela) |zahteva nižja poklicna ali podobna    |
|                        |izobrazba.                            |
+------------------------+--------------------------------------+
|IV. tarifni razred      |Zahtevna dela, za katera se zahteva   |
|(zahtevna dela)         |srednja poklicna ali podobna          |
|                        |izobrazba.                            |
+------------------------+--------------------------------------+
|V. tarifni razred       |Bolj zahtevna dela, za katera se      |
|(bolj zahtevna dela)    |zahteva srednja tehniška ali          |
|                        |strokovna izobrazba ali srednja       |
|                        |splošna izobrazba.                    |
+------------------------+--------------------------------------+
|VI. tarifni razred      |Zelo zahtevna dela, za katera se      |
|(zelo zahtevna dela)    |zahteva višješolska, višja strokovna  |
|                        |izobrazba, visokošolska izobrazba     |
|                        |prve stopnje, visokošolska strokovna  |
|                        |izobrazba, visokošolska univerzitetna |
|                        |izobrazba (prva bolonjska stopnja) in |
|                        |podobno.                              |
+------------------------+--------------------------------------+
|VII. tarifni razred     |Visoko zahtevna dela, za katera se    |
|(visoko zahtevna dela)  |zahteva specializacija po             |
|                        |visokošolski strokovni izobrazbi,     |
|                        |visokošolska univerzitetna izobrazba, |
|                        |magistrska izobrazba (druga bolonjska |
|                        |stopnja).                             |
+------------------------+--------------------------------------+
|VIII. tarifni razred    |Najbolj zahtevna dela, za katera se   |
|(najbolj zahtevna dela) |zahteva magisterij znanosti,          |
|                        |specializacija po univerzitetni ali   |
|                        |visokošolski univerzitetni izobrazbi. |
+------------------------+--------------------------------------+
|IX. tarifni razred      |Izjemno pomembna dela, za katera se   |
|(izjemno pomembna dela) |zahteva doktorat znanosti.            |
+------------------------+--------------------------------------+

Delodajalec, ki prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na katerega izmed delavcev pri delodajalcu, mora o obsegu danega pooblastila obvestiti delavce na način, ki je pri delodajalcu običajen.

Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, kolektivno pogodbo in splošnim aktom delodajalca.

Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene hkrati za dve delovni mesti, če se delo na obeh delovnih mestih opravlja s krajšim delovnim časom in skupni delovni čas ne presega polnega delovnega časa, določenega zakonom, ki ureja delovna razmerja, oziroma kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.

(1) Poleg primerov, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja, se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas tudi v primerih:

• zaposlitve pripravnika za čas trajanja pripravništva,
• zagotovitve izrabe presežkov ur zaposlenih oziroma za koriščenje letnega dopusta,
• v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi z osebo, katere delo je vezano na mandat poslovodne osebe ali vodilnega delavca.

(2) Manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne glede na obstoj razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

(1) Delodajalec in delavec, ki v pogodbi o zaposlitvi dogovorita poskusno delo, se dogovorita tudi za trajanje in način spremljanja poskusnega dela.

(2) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec in je z njim dolžan seznaniti delavca pred nastopom dela.

(1) Delodajalec in delavec se lahko dogovorita za pripravništvo.

(2) Pripravnik je oseba, ki sklene pogodbo o zaposlitvi prvič po končanem izobraževanju z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela in ki v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takšnem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo.

(3) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače, in sicer:

• za dela IV. in V. tarifnega razreda največ šest mesecev,
• za dela VI. in višjega tarifnega razreda največ deset mesecev.

(4) Pripravništvo se lahko podaljša za čas opravičene odsotnosti pripravnika z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta.

(5) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto, za katero se usposablja pripravnik in tri leta delovnih izkušenj ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela in najmanj pet let delovnih izkušenj.

(6) Mentor je dolžan:

• pripravniku ob nastopu pripravništva izročiti program pripravništva, ki mora vsebovati tudi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva,
• skrbeti za izvajanje programa in izvedbo načrta pripravništva,
• uvajati pripravnika v delo,
• dajati pripravniku strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu,
• seznanjati pripravnika s pravilno uporabo delovnih sredstev in naprav ter ga seznanjati z delovnimi postopki,
• podati pisno mnenje o pripravniku in pripravništvu.

(7) Pripravništvo se zaključi s pripravniškim izpitom. Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal.

(8) Na podlagi zapisnika o pripravniškem izpitu se izda potrdilo o opravljenem pripravništvu.

(9) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

10. Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.
11. Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe.

(1) Delodajalec lahko delavcu pisno odredi opravljanje drugega ustreznega ali primernega dela, kot je določeno s pogodbo o zaposlitvi, v naslednjih primerih:

• delavcu, pri katerem je na delovnem mestu podana neposredna nevarnost za njegovo zdravje,
• če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda,
• ob nenadnih okvarah delovnih naprav,
• v času odpovednega roka v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti,
• nenadno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela,
• začasno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma vrste dela, ki ga opravlja, ali
• nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
• če je delavec zdravstveno nezmožen za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ali so omejitve takšne, da delavec dela po pogodbi o zaposlitvi ne more opravljati,

če delo ustreza usposobljenosti ter zdravstveni zmožnosti delavca.

(2) Delavec je dolžan opravljati drugo delo, dokler obstajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena, in sicer največ 65 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, z njegovim soglasjem pa nadaljnjih 30 delovnih dni v koledarskem letu.

(3) Delavcu se lahko odredi delo, za katero se zahteva enaka, ali ob njegovem soglasju največ ena raven nižja izobrazba, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

(4) Za čas opravljanja drugega dela delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.

(5) Ta člen se ne uporablja v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. V tem primeru velja zakon, ki ureja delovna razmerja.

Če delodajalec ali delavec nasprotni stranki predlaga spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, se mora ta do predloga pisno opredeliti najkasneje v 8 dneh.

(1) Določbe tega člena se uporabljajo za ugotavljanje odpovednega razloga nesposobnosti, ker delavec dela ne opravlja pravočasno strokovno in kvalitetno, zaradi česar ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov.

(2) V vabilu na zagovor delodajalec delavca seznani z ugotovitvami spremljanja njegovih delovnih rezultatov.

(3) V času poskusnega dela delodajalec delavcu ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

Pisno opozorilo delavcu, da mu lahko delodajalec v primeru ponovne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, velja 18 mesecev od dneva vročitve delavcu.

Delodajalec sindikatu posreduje predlog programa razreševanja presežnih delavcev najkasneje 10 delovnih dni pred posvetovanjem pri delodajalcu v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(1) Suspenz pogodbe o zaposlitvi nastopi v primerih, ki jih določa zakon in v primeru, ko delavec v skladu z mnenjem medicine dela za več kot 45 dni v koledarskem letu prekinjeno ali neprekinjeno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto, ki ga opravlja, ali zdravstvene zahteve izpolnjuje, vendar z omejitvami, delodajalec pa mu ne more odrediti drugega dela. To pa ne velja v primeru, ko so omejitve iz prejšnjega stavka ali nezmožnost za opravljanje dela posledica dela pri delodajalcu in v primeru, ko je delavec upravičeno odsoten zaradi bolezni ali poškodbe.

(2) Za čas suspenza po prejšnjem odstavku tega člena pripada delavcu samo nadomestilo plače v višini 50 % njegove plače, do katere bi bil upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače.

Poleg plačanih odmorov med delom po zakonu, ki ureja delovna razmerja, se v delovni čas štejejo še tehnološke pavze za dodaten počitek in osebne potrebe ter potrebne priprave na delo (kot npr. pospravljanje, čiščenje in podobno).

(1) Delavec je dolžan opravljati nadurno delo v primerih:

• navedenih v zakonu, ki ureja delovna razmerja,
• ko je potrebno opraviti delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije, okvare strojev ali naprav,
• nepričakovane odsotnosti delavca,
• da se opravi delo za izpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti, ki jih ni bilo mogoče načrtovati,
• v drugih utemeljenih primerih, ki so določeni s podjetniško kolektivno pogodbo.

(2) Poleg primerov iz zakona, ki ureja delovna razmerja, lahko delo preko polnega delovnega časa odkloni delavec, ki ima izkazan nujen zdravniški pregled in delavec, ki je samohranilec otroka do 9 let starosti, če gre za nadurno delo od ponedeljka do petka. Samohranilec je oseba, ki predloži potrdilo o preživnini iz centra za socialno delo ali odločbo.

(3) Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela, določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju 6 mesecev.

Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju 6 mesecev trajati povprečno več kot 8 ur na dan.

(1) Delodajalec določi razporeditev delovnega časa in način njegove izrabe v koledarskem letu s planom izrabe delovnega časa ali z delovnim koledarjem in o tem v začetku letu pisno obvesti delavce in sindikat pri delodajalcu na pri delodajalcu običajen način.

(2) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev. Po preteku tega obdobja delavec ne sme imeti presežka ali manjka ur.

(3) Če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev.

V primeru izmenskega dela se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, zagotavlja v obdobju 6 mesecev.

V dejavnostih oziroma za delovna mesta, vrsto dela ali poklice se v primerih:

• kjer narava dela zahteva stalno prisotnost ali
• kjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev ali
• v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela

dnevni ali tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju kot je določen z zakonom, ki ureja delovna razmerja, zagotavlja v obdobju 6 mesecev.

(1) Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin, in sicer za vsak posamezni primer:

+------------------------------------------+----------+
|lastna poroka                             |  2 dni   |
+------------------------------------------+----------+
|oče ob rojstvu otroka                     |  1 dan   |
+------------------------------------------+----------+
|poroka otroka ali posvojenca, če je na    |  1 dan   |
|delavčev delovni dan                      |          |
+------------------------------------------+----------+
|smrt zakonca, zunajzakonskega partnerja,  |  3 dni   |
|otroka, posvojenca ali pastorka           |          |
+------------------------------------------+----------+
|smrt staršev – oče, mati, očim, mačeha,   |  2 dni   |
|posvojitelj                               |          |
+------------------------------------------+----------+
|smrt bratov, sester, zakončevih staršev   |  1 dan   |
|ali staršev zunajzakonskega partnerja     |          |
+------------------------------------------+----------+
|selitev stalnega prebivališča delavca ali |  2 dni   |
|njegove družine v drug kraj               |          |
+------------------------------------------+----------+
|selitev stalnega prebivališča delavca ali |  1 dan   |
|njegove družine v istem kraju             |          |
+------------------------------------------+----------+
|nesreče, ki jih povzroči delovanje        | 3–4 dni  |
|naravnih sil (elementarne nesreče)        |          |
+------------------------------------------+----------+

(2) V primerih odsotnosti iz tega člena delavcu praviloma odsotnosti ni mogoče zavrniti.

(3) Odsotnost v primerih iz prvega odstavka tega člena je treba izrabiti ob nastopu dogodka. Odsotnost je v breme delodajalca.

(4) Odsotnosti z dela zaradi lastne poroke, poroka otroka ali posvojenca in selitve je delavec dolžan napovedati najkasneje 10 delovnih dni pred predvideno odsotnostjo, ostale pa ob nastanku dogodka.