(1) Ta uredba ureja:

1. postopek sprejemanja akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstev in organov v njihovi sestavi, vladnih služb in upravnih enot (v nadaljnjem besedilu: organi državne uprave),
2. skupna merila za notranjo organizacijo v organih državne uprave,
3. vsebino akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organih državne uprave in upravah lokalnih skupnosti,
4. razvrstitev uradniških delovnih mest ter pogoje za uradniška delovna mesta v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti ter pravosodnih organih,
5. uradniške nazive in delovne izkušnje, potrebne za pridobitev naziva, v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti in pravosodnih organih,
6. položaje, pogoje za položaje in nazive, v katerih se opravljajo naloge na položaju v organih državne uprave in upravah lokalnih skupnosti in
7. razvrstitev strokovno-tehničnih delovnih mest v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti in pravosodnih organih.

(2) Ta uredba ne velja za formacije Slovenske vojske in druga vprašanja organiziranosti vojske, razen za tista vprašanja, ki so izrecno urejena s to uredbo.

(1) Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (v nadaljnjem besedilu: sistemizacija) mora biti v skladu z obsegom sredstev, ki je v finančnem načrtu organa predviden za stroške dela in druge prejemke, ki jih plačuje delodajalec.

(2) Za skladnost sistemizacije odgovarja predstojnik.

(1) Sistemizacija se za organe državne uprave sprejme po postopku, določenem z zakonom, ki ureja državno upravo, in zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev.

(2) Sprejeta sistemizacija se pošlje Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ki v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence, izda soglasje k sistemizaciji. Sistemizaciji morajo biti priložena dokazila, da je bil pri njenem sprejemanju spoštovan 27. člen zakona, ki ureja javne uslužbence.

(3) Vlada zavrne soglasje k sprejeti sistemizaciji, če ni skladna s prvim odstavkom prejšnjega člena.

(4) Vlada odloči o soglasju v 30 dneh po prejemu sistemizacije. Če vlada ne odloči o soglasju v tem roku, se šteje, da je soglasje dano.

(5) Če reprezentativni sindikat v organu v postopku usklajevanja sistemizacije oceni, da sistemizacija ni skladna s predpisi, lahko o tem obvesti inšpekcijo, pristojno za sistem javnih uslužbencev, ali ministra, pristojnega za javno upravo, in mu predlaga, da ukrepa v skladu s predpisi.

(1) V skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence, soglasje vlade ni potrebno zaradi uskladitve sistemizacije organa državne uprave z zakonom ali s kolektivno pogodbo in pri manjših spremembah sistemizacije.

(2) Manjša sprememba sistemizacije organa državne uprave je sprememba sistemizacije, ki ne pomeni povečanja sredstev, ki so v finančnem načrtu organa državne uprave v tekočem letu predvidena za stroške dela.

(3) Manjša sprememba sistemizacije upravne enote je sprememba sistemizacije, ki ne pomeni povečanja sredstev, ki so v celotnem finančnem načrtu upravnih enot v tekočem letu predvidena za stroške dela.

(4) Če se sprememba sistemizacije nanaša na spremembo teritorialne organizacije, ki vpliva na dostopnost upravnih storitev za uporabnike, ne gre za manjše spremembe sistemizacije.

Če inšpektor za sistem javnih uslužbencev ugotovi nepravilnosti v veljavni sistemizaciji ali neskladnost s prejšnjim členom, predlaga predstojniku ustrezne spremembe. Če ta predlogov ne upošteva, inšpektor o tem obvesti ministra, pristojnega za javno upravo, ki vladi predlaga, da predstojniku naloži odpravo nepravilnosti ali druge ustrezne ukrepe.

(1) Sistemizacija in njene spremembe se objavijo na način, ki omogoča:

• seznanitev s sprejetjem sistemizacije in
• dostop do njene vsebine vsem zaposlenim v organu, ob upoštevanju velikosti organa, opremljenosti s sredstvi informacijske tehnologije in lokacijskih razmer.

(2) Sistemizacija in njene spremembe začnejo veljati z dnem, ki je v njih določen kot dan začetka veljavnosti, vendar ne pred objavo na način iz prejšnjega odstavka.

(3) Sistemizacija je dostopna zaposlenim na vpogled kadar koli med delovnim časom in na lokaciji posamezne organizacijske enote.

Notranja organizacija organov državne uprave mora biti prilagojena poslanstvu in nalogam organa ter poslovnim procesom, ki potekajo v organu. Zagotavljati mora:

• strokovno, učinkovito, racionalno in usklajeno opravljanje nalog,
• učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog,
• usmerjenost organa k uporabnikom njegovih storitev in
• učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami.

Z notranjo organizacijo organov državne uprave se določijo:

• notranje organizacijske enote, njihova delovna področja in medsebojna razmerja,
• način vodenja notranjih organizacijskih enot,
• naloge, pooblastila in odgovornost vodij notranjih organizacijskih enot in
• način sodelovanja z drugimi organi in institucijami.

(1) Notranje organizacijske enote v organih državne uprave so:

1. kabinet,
2. direktorat,
3. sekretariat,
4. urad,
5. sektor,
6. inšpekcija,
7. oddelek,
8. center,
9. služba,
10. glavna pisarna,
11. območna enota,
12. izpostava,
13. referat,
14. krajevni urad,
15. diplomatsko predstavništvo in
16. konzulat.

(2) Območni enoti in izpostavi se lahko izjemoma, če to bolj ustreza izvajanju njunih nalog, določi tudi drugačno poimenovanje.

(1) Kabinet se oblikuje za opravljanje strokovnih, svetovalnih, organizacijskih, koordinacijskih in administrativno-tehničnih nalog, vezanih na funkcije predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade.

(2) V kabinetu se lahko sistemizirajo delovna mesta, na katerih se sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot tudi delovna mesta, na katerih se sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, ki niso vezana na zaupanje funkcionarja iz prejšnjega odstavka.

(3) Vodja kabineta je za delo kabineta odgovoren funkcionarju, na čigar funkcijo so vezane naloge iz prvega odstavka tega člena.

(1) Število delovnih mest za določen čas v kabinetih se določi s sklepom vlade.

(2) Število delovnih mest v kabinetih ne sme presegati števila delovnih mest, predvidenega s kadrovskim načrtom.

Direktorat se oblikuje za opravljanje upravnih nalog na enem zaokroženem delovnem področju ali več zaokroženih delovnih področjih v ministrstvu.

V ministrstvih se ustanovijo naslednji direktorati:

1. v Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

• Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela,
• Direktorat za trg dela in zaposlovanje,
• Direktorat za socialne zadeve,
• Direktorat za družino,
• Direktorat za invalide;

2. v Ministrstvu za finance:

• Direktorat za ekonomsko in fiskalno politiko,
• Direktorat za javno premoženje,
• Direktorat za finančni sistem,
• Direktorat za zakladništvo,
• Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov,
• Direktorat za proračun,
• Direktorat za javno računovodstvo;

3. v Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport:

• Direktorat za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo,
• Direktorat za notranji trg,
• Direktorat za turizem,
• Direktorat za šport,
• Direktorat za lesarstvo,
• Direktorat za razvojna sredstva;

4. v Ministrstvu za javno upravo:

• Direktorat za javni sektor,
• Direktorat za stvarno premoženje,
• Direktorat za javno naročanje,
• Direktorat za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem,
• Direktorat za kakovost;

5. v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

• Direktorat za kmetijstvo,
• Direktorat za gozdarstvo in lovstvo,
• Direktorat za hrano in ribištvo;

6. v Ministrstvu za notranje zadeve:

• Direktorat za policijo in druge varnostne naloge,
• Direktorat za upravne notranje zadeve,
• Direktorat za migracije,
• Direktorat za logistiko;

7. v Ministrstvu za obrambo:

• Direktorat za logistiko,
• Direktorat za obrambne zadeve,
• Direktorat za obrambno politiko,
• Direktorat za vojne veterane in vojaško dediščino;

8. v Ministrstvu za naravne vire in prostor:

• Direktorat za naravo,
• Direktorat za vode,
• Direktorat za prostor in graditev;

9. v Ministrstvu za infrastrukturo:

• Direktorat za ceste in cestni promet,
• Direktorat za železnice, žičnice in upravljanje prometa,
• Direktorat za letalski in pomorski promet;

10. v Ministrstvu za pravosodje:

• Direktorat za kaznovalno pravo in človekove pravice,
• Direktorat za civilno pravo,
• Direktorat za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo;

11. v Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje:

• Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo,
• Direktorat za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih;

12. v Ministrstvu za zdravje:

• Direktorat za javno zdravje,
• Direktorat za zdravstveno varstvo,
• Direktorat za dostopnost in ekonomiko,
• Direktorat za digitalizacijo v zdravstvu;

13. v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve:

• Direktorat za politične zadeve,
• Direktorat za multilateralno sodelovanje,
• Direktorat za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč,
• Direktorat za mednarodno pravo in zaščito interesov,
• Direktorat za evropske zadeve,
• Direktorat za gospodarsko, kulturno in znanstveno diplomacijo;

14. v Ministrstvu za kulturo:

• Direktorat za kulturno dediščino,
• Direktorat za ustvarjalnost,
• Direktorat za medije,
• Direktorat za razvoj kulturnih politik;

15. v Ministrstvu za digitalno preobrazbo:

• Direktorat za digitalno infrastrukturo,
• Direktorat za podporo uporabnikom,
• Direktorat za razvoj digitalnih rešitev in podatkovno ekonomijo,
• Direktorat za digitalno družbo;

16. v Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj:

• Direktorat za kohezijo,
• Direktorat za regionalni razvoj;

17. v Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo:

• Direktorat za okolje,
• Direktorat za podnebne politike,
• Direktorat za energijo,
• Direktorat za prometno politiko;

18. v Ministrstvu za solidarno prihodnost:

• Direktorat za stanovanja,
• Direktorat za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo;

19. v Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije:

• Direktorat za visoko šolstvo,
• Direktorat za znanost in inovacije.

(1) V direktoratu se lahko za opravljanje nalog na delu delovnega področja ali za opravljanje posameznih nalog oblikuje sektor, če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest.

(2) V sektorju se lahko za opravljanje nalog na ožjem delu delovnega področja ali posameznih nalog oblikuje oddelek, če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest, v sektorju pa najmanj deset delovnih mest.

(3) V oddelku, v katerem je sistemiziranih najmanj 20 delovnih mest, se lahko oblikuje referat, če je za delovno področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest.

(4) V direktoratu, ki ima več kot 80 sistemiziranih delovnih mest, se lahko oblikuje urad, če je za področje sistemiziranih najmanj 30 delovnih mest.

(5) S sistemizacijo se lahko izjemoma, če to bolj ustreza naravi nalog, ki jih notranja organizacijska enota opravlja, določi drugačno poimenovanje notranje organizacijske enote iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.

(1) V Ministrstvu za obrambo se za področje obveščevalnih in protiobveščevalnih ter varnostnih nalog organizira Obveščevalno varnostna služba na nivoju direktorata.

(2) Če je za področje sistemiziranih najmanj pet delovnih mest, se v Obveščevalno varnostni službi za opravljanje spremljajočih dejavnosti oblikujejo oddelki in centri, vezani neposredno na vodjo Obveščevalno varnostne službe.

(3) V direktoratu za obrambne zadeve se za področje kriznega upravljanja organizira Nacionalni center za krizno upravljanje na nivoju sektorja.

(4) V direktoratu za obrambno politiko se za področje vodenja centralnega registra in centralnega arhiva tajnih dokumentov NATO in EU v Sloveniji ter podregistra in arhiva tajnih dokumentov NATO in EU v Ministrstvu za obrambo organizira Centralni register NATO/EU na nivoju sektorja.

(1) Sekretariat se oblikuje v ministrstvu za opravljanje spremljajočih nalog, ki jih je treba opravljati za nemoteno izvajanje javnih nalog organa.

(2) Sekretariat opravlja naloge iz prejšnjega odstavka na področju organizacije ministrstva, stikov z javnostmi, protokolarnih zadev, finančnega in materialnega poslovanja, strateškega načrtovanja in ravnanja s kadri, odnosov z uporabniki, poslovanja z dokumentarnim gradivom, upravljanja kakovosti, informatike in pravnih zadev.

(3) Če se naloge na področju stikov z javnostmi in protokolarnih zadev ne opravljajo v sekretariatu, se njihovo opravljanje organizira v posebni službi, ki je neposredno odgovorna ministru, v primeru majhnega obsega nalog (manj kot trije zaposleni) pa v kabinetu.

(4) Sekretariat ali služba iz prejšnjega odstavka lahko v skladu z zakonom opravlja naloge iz tega člena tudi za organ v sestavi ministrstva.

(5) Ne glede na določbe tega člena se podporne službe za potrebe Ministrstva za obrambo s področja strateškega načrtovanja in programiranja dela opravljajo v Direktoratu za obrambno politiko.

(1) Ministrstvo mora organizirati opravljanje nalog koordinacije evropskih zadev. Koordinacijske naloge na področju evropskih zadev se opravljajo v direktoratu, katerega delovno področje je najbolj povezano z evropskimi zadevami, v sekretariatu ali v kabinetu ministra, v primeru večjega obsega nalog (več kot trije zaposleni) pa lahko tudi v službi, ki je neposredno odgovorna ministru.

(2) Organizacijska enota iz prejšnjega odstavka lahko navedene naloge v skladu z zakonom opravlja tudi za organ v sestavi ministrstva.

(3) Če se naloge koordinacije evropskih zadev opravljajo v kabinetu, tega dela ne more opravljati javni uslužbenec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za čas trajanja funkcije ministra.

(4) Če se naloge koordinacije opravljajo v službi, ki je neposredno odgovorna ministru, se lahko v tej službi opravljajo tudi naloge glavne pisarne, vezane na koordinacijo evropskih zadev.

(1) V sekretariatu se za opravljanje spremljajočih nalog ne glede na število sistemiziranih delovnih mest lahko oblikuje služba ali center.

(2) V službi ali centru se lahko oblikujejo oddelki, če je za področje ali za določeno vrsto spremljajočih nalog sistemiziranih najmanj pet delovnih mest.

(3) V sekretariatu se za opravljanje nalog poslovanja z dokumentarnim gradivom, nalog vložišča ter nalog sprejemne in informacijske pisarne lahko oblikuje glavna pisarna.

(4) V sekretariatu, ki ima več kot 80 sistemiziranih delovnih mest, se izjemoma oblikuje urad, če je za področje sistemiziranih najmanj 30 delovnih mest.

(1) Izjemoma se lahko v ministrstvu sektor, služba ali urad oblikuje izven direktorata ali sekretariata.

(2) Sektor ali služba iz prejšnjega odstavka se lahko oblikuje, če:

• v ministrstvu niso organizirani direktorati,
• ustanovitev sektorja ali službe izhaja iz zahtev zakona ali podzakonskega predpisa (na primer služba za notranjo revizijo),
• je treba zagotavljati strokovno pomoč pri koordinaciji nalog, ki se nanašajo na delovna področja več ministrstev ali na zaokrožena delovna področja širšega pomena in na projekte, ki se vodijo na nivoju koordinacije skupine ministrov,
• je treba zagotavljati koordinacijo vladnih služb ali ministrstev ali izvajati strokovno administrativna dela za vladna telesa ali druga telesa, v katerih sodeluje vlada, ali
• je treba izvajati naloge na področju financiranja in investicij v dejavnost javnega sektorja za delovno področje več direktoratov.

(3) Urad iz prvega odstavka tega člena se lahko oblikuje za izvajanje projektov, financiranih iz evropskih sredstev, za čas, ko ima ministrstvo položaj organa upravljanja, organa za potrjevanje, posredniškega telesa ali upravičenca, če je za delovno področje urada sistemiziranih najmanj 30 delovnih mest. V tem uradu se lahko organizirajo oddelki, če je za področje sistemiziranih najmanj deset delovnih mest.

(4) Za sektor in službo iz tega člena ne velja omejitev glede števila sistemiziranih delovnih mest.

(5) Sektor in služba iz tega člena ali služba iz prvega odstavka 17. člena te uredbe se lahko združita v urad, če je za področja sistemiziranih najmanj 30 delovnih mest.

(6) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se lahko za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja ter usposabljanja izven direktorata ali sekretariata v okviru pristojnega ministrstva oblikuje samostojna organizacijska enota.

(1) Območna enota ministrstva se oblikuje, če je zaradi izboljšanja dostopnosti upravnih storitev potrebno dekoncentrirano opravljanje nalog.

(2) Izpostava se oblikuje kot notranja organizacijska enota območne enote ministrstva, če je zaradi dostopnosti upravnih storitev potrebna nadaljnja dekoncentracija.

(3) Poimenovanje, sedež in območje območne enote ali izpostave se določijo s sistemizacijo.

(1) Notranje organizacijske enote in druga vprašanja notranje organizacije diplomatskih predstavništev in konzulatov se določijo s sistemizacijo pristojnega ministrstva.

(2) Kot notranja organizacijska enota ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, se lahko v primerih, določenih z zakonom, ki ureja zunanje zadeve, oblikuje urad Republike Slovenije v tujini.