V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23) se v 3. členu v prvem odstavku za besedilom »pravica do letnega dodatka« dodata vejica in besedilo »pravica do zimskega dodatka«.

V 7. členu se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. brezposelni: fizična oseba, ki po predpisih, ki urejajo trg dela, prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, ter fizična oseba, ki je do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod za zaposlovanje);«.
5. točka se spremeni tako, da se glasi:
»5. delodajalec: pravna oseba ali fizična oseba, za katero druga oseba opravlja delo v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali na drugi pravni podlagi;«.
7. točka se spremeni tako, da se glasi:
»7. delovni invalid: zavarovanec, pri katerem je v skladu s tem zakonom ugotovljena invalidnost in je pridobil katero od pravic iz invalidskega zavarovanja;«.
14. točka se spremeni tako, da se glasi:
»14. kmet: oseba, ki opravlja kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji (v nadaljnjem besedilu: kmetijska dejavnost), kot je določena s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, in je nosilec ali član kmetije;«.
15. točka se črta.
Dosedanje 16. do 39. točka postanejo 15. do 38. točka.
Dosedanja 40. točka, ki postane 39. točka, se spremeni tako, da se glasi:
»39. vdovska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu ali zunajzakonskemu partnerju po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ta zakon, pa tudi razvezanemu zakoncu ali nekdanjemu zunajzakonskemu partnerju;«.
Dosedanje 41. do 47. točka postanejo 40. do 46. točka.

V 12. členu se v prvem odstavku sedma alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja poslovni register in zakonom, ki ureja register fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje električne energije;«.
Sedemnajsta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– ministrstva, pristojnega za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave – podatke iz informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom v zvezi s prijavami, odjavami in spremembami prijav za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v zvezi s potrdili, izdanimi po zakonu o čezmejnem izvajanju storitev in zakonodaji EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ter podatke in dokumente, ki se v zvezi s prijavami, spremembami in odjavami zavarovanja ter potrdili po zakonu o čezmejnem izvajanju storitev in zakonodaji EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti, hranijo v centralni elektronski hrambi tega sistema v skladu z zakonom, ki ureja poslovni register;«.

V 12.a členu se v prvem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– pripravlja izračune in analize, kot podporo za oblikovanje politik na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.«.

V 13. členu se v drugem odstavku za besedo »drugimi« doda besedilo »(v nadaljnjem besedilu: prednostna zavarovalna podlaga)«.

V 14. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini, za katere se v skladu s predpisi EU ali na podlagi dvostranskega sporazuma o socialni varnosti uporablja zakonodaja Republike Slovenije.«.
Za šestim odstavkom se dodajo novi sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»(7) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so zaposlene pri mednarodnih organizacijah s sedežem v tujini in delo za to mednarodno organizacijo opravljajo v Republiki Sloveniji, če mednarodna pogodba ne določa drugače.
(8) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v državi, ki ni članica EU ali Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) in nima sedeža v Švicarski konfederaciji, in delo za tega delodajalca opravljajo v Republiki Sloveniji, če mednarodna pogodba ne določa drugače.
(9) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so vključene v obvezno zavarovanje po določbah tega člena in so sklenile pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo, če so za veljavnost pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo izpolnjeni pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo dopolnilno delo.«.

16. člen se spremeni tako, da se glasi:
»16. člen
(družbeniki in ustanovitelji zavodov)
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so družbeniki gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ali ustanovitelji zavodov, in so hkrati poslovodne osebe v teh gospodarskih družbah ali zavodih.
(2) Za osebe iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi osebe, ki so družbeniki ali poslovodne osebe gospodarskih družb preko obvladujočih gospodarskih družb po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(3) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so družbeniki in poslovodne osebe gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v drugi državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji, ali v državi, s katero je sklenjen dvostranski sporazum o socialni varnosti, in so v tujini vpisane v ustrezni register gospodarskih družb ter se zanje v skladu z zakonodajo EU ali na podlagi dvostranskega sporazuma o socialni varnosti uporablja zakonodaja Republike Slovenije.
(4) Osebe se po tem členu zavarujejo za polni zavarovalni čas oziroma do polnega zavarovalnega časa, če so na drugi podlagi zavarovane za manj kot polni delovni čas oziroma zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.«.

17. člen se spremeni tako, da se glasi:
»17. člen
(kmetje)
(1) Obvezno se zavarujejo kmetje, če imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela, če se ne šolajo, če niso uživalci predčasne, starostne, vdovske ali invalidske pokojnine, če ob vložitvi prijave v zavarovanje dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana dosega najmanj znesek, ki je primerljiv z zneskom 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, in ga določi minister, pristojen za kmetijstvo.
(2) Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje dohodek, ugotovljen po predpisih, ki urejajo dohodnino, in sicer kot seštevek dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka druge kmetijske dejavnosti in dohodka dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(3) Pod pogoji, ki so določeni s predpisi o morskem ribištvu, se za osebo iz prvega odstavka tega člena šteje tudi oseba, ki je vpisana v evidenco ribičev-fizičnih oseb in opravlja dejavnost gospodarskega ribolova, pri čemer se za dohodek iz kmetijske dejavnosti šteje dohodek, dosežen z gospodarskim ribolovom.
(4) Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in tretjega odstavka tega člena, razen pogoja dohodka iz prvega odstavka tega člena. Ne glede na tretji odstavek 13. člena tega zakona in tretji odstavek 25. člena tega zakona se osebe iz tega odstavka lahko zavarujejo tudi do polnega zavarovalnega časa, če so v delovnem razmerju z manj kot polnim delovnim časom.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se šteje, da oseba iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena izpolnjuje pogoj zdravstvene sposobnosti, če je z mnenjem, ki ga izda služba medicine dela, izkazana zdravstvena sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti z omejitvami. Če je oseba iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena delovni invalid, se šteje, da izpolnjuje pogoj zdravstvene sposobnosti, če je z mnenjem, ki ga izda izvedenski organ iz 181. člena tega zakona, izkazana zdravstvena sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti z omejitvami.
(6) Osebe iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.«.

18. člen se spremeni tako, da se glasi:
»18. člen
(drugo pravno razmerje)
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so dopolnile 15 let starosti in v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen, če so uživalci pokojnine.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se obvezno zavarujejo prejemniki družinske pokojnine, ki so dopolnili 15 let starosti in opravljajo delo iz prejšnjega odstavka.
(3) Kot delo iz drugega pravnega razmerja iz prvega odstavka tega člena se šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
(4) Ne glede na drugi odstavek 13. člena tega zakona se oseba zavaruje na podlagi tega člena, če ni zavarovana po 14. do 17. členu oziroma 19. ali 25. členu tega zakona.«.

V 19. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Obvezno se zavarujejo upravičenci, ki pridobijo pravico po zakonu, ki ureja starševsko varstvo, in sicer:
– do starševskega dodatka, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi;
– do delnega plačila za izgubljeni dohodek;
– do nadomestila, ki nimajo pravice do dopusta in niso obvezno zavarovani na drugi podlagi;
– do nadomestila, ki jim je delovno razmerje prenehalo v času trajanja dopusta;
– do plačila prispevkov za socialno varnost za razliko do polnega delovnega časa zaradi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva;
– do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru zapustitve trga dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Obvezno se zavarujejo oskrbovalci družinskega člana v skladu z zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo.«.

V 20. členu se v tretjem odstavku osma alineja spremeni tako, da se glasi:
»– osebe, ki ne glede na prvi odstavek 15. člena tega zakona niso zavarovane po 15. členu tega zakona, in v skladu z zakonom, ki ureja gostinstvo, kot sobodajalci – fizične osebe nudijo gostom nastanitev ali oddajajo stanovanjske prostore v kratkotrajni najem, v obsegu, kot ga določa zakon, ki ureja gostinstvo, oziroma z osebnim delom in brez zaposlenih opravljajo rokodelstvo v skladu z zakonom, ki ureja rokodelstvo;«.

22. člen se spremeni tako, da se glasi:
»22. člen
(trajanje zavarovanja)
(1) Če ta zakon ne določa drugače, traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja.
(2) Obvezno zavarovanje oseb iz 15. člena tega zakona traja od:
– dneva vpisa v poslovni register ali v drug register oziroma v evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost, ali
– dneva izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti.
(3) Obvezno zavarovanje oseb iz 15. člena tega zakona preneha:
– v primeru izbrisa iz registra oziroma evidence – z dnem izbrisa;
– v primeru začetka postopka osebnega stečaja – z dnem pred dnem objave oklica o začetku tega postopka po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
– v primeru odvzema dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti – z dnem pravnomočnosti odvzema;
– v primeru vrnitve dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti – z dnem vrnitve dovoljenja;
– v primeru prepovedi opravljanja dejavnosti – z dnem pravnomočnosti prepovedi.
(4) Obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do vključno dneva izbrisa iz takšnega registra ali v primeru začetka stečajnega postopka do dneva pred dnem objave oklica o začetku tega postopka po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
(5) Obvezno zavarovanje oseb iz prvega in tretjega odstavka 17. člena tega zakona se začne z dnem izpolnitve pogojev po tem zakonu in lahko preneha z dnem prenehanja pogojev ali z uveljavitvijo pravice do pokojnine.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovanci iz prvega in tretjega odstavka 17. člena tega zakona ostanejo v zavarovanju, če med zavarovanjem prenehajo izpolnjevati pogoj dohodka iz prvega odstavka 17. člena tega zakona.
(7) Obvezno zavarovanje oseb iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona se začne z dnem pridobitve lastnosti zavarovanca in preneha z dnem prenehanja lastnosti zavarovanca, kot je s predpisi o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja določeno za osebe iz 25. člena tega zakona, ali z dnem izpolnitve pogojev za obvezno zavarovanje po prvem ali tretjem odstavku 17. člena tega zakona.
(8) Obvezno zavarovanje se za osebe iz 18. člena tega zakona vzpostavi po preteku koledarskega leta, ko se na podlagi podatkov finančne uprave ugotovi skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij in se na njegovi podlagi ter z upoštevanjem drugih obveznih zavarovanj izračuna trajanje zavarovalne dobe.«.

23. člen se spremeni tako, da se glasi:
»23. člen
(prekinitev obveznega zavarovanja)
(1) Obvezno zavarovanje se za zavarovance iz 14. člena tega zakona prekine v obdobju suspenza pogodbe o zaposlitvi.
(2) Obvezno zavarovanje se za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena ter šestega odstavka 19. člena tega zakona prekine:
– v času, ko prejemajo nadomestilo zaradi poklicne rehabilitacije in so zavarovani na podlagi osmega odstavka 19. člena tega zakona;
– v obdobju prostovoljnega služenja vojaškega roka ali prostovoljnega usposabljanja za zaščito in reševanje, ko so obvezno zavarovani na podlagi sedmega odstavka 19. člena tega zakona;
– v obdobju pripora, prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega ne morejo opravljati dejavnosti ali dela.«.

24. člen se spremeni tako, da se glasi:
»24. člen
(obdobja zunaj dela, ko se obvezno zavarovanje ne prekine)
Zavarovanje zaposlenih v Republiki Sloveniji, državljanov Republike Slovenije, zaposlenih v tujini, samozaposlenih, družbenikov, ki so poslovodne osebe, kmetov, rejnikov in verskih uslužbencev se ne prekine v obdobjih, ko:
– prejemajo nadomestilo plače za čas bolezni ali nadomestilo plače zaradi nege družinskega člana;
– prejemajo nadomestilo ali starševski dodatek skladno z zakonom, ki ureja starševsko varstvo;
– so na vojaških vajah ali na obrambnem usposabljanju oziroma na usposabljanju za delo v rezervni sestavi vojske ali policije ali delovanju v silah za zaščito, reševanje in pomoč oziroma so vpoklicani v Civilno zaščito do 14 dni ali s soglasjem delodajalca do 30 dni;
– so med trajanjem delovnega razmerja brez pravice do nadomestila plače odsotni z dela ali udeleženi v stavki v skladu s predpisi, ki urejajo stavko, in ne gre za suspenz pogodbe o zaposlitvi ali za prekinitev oziroma prenehanje delovnega razmerja.«.

V 25. členu se četrti in peti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(4) Prostovoljno se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi prejemniki poklicne pokojnine do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja oziroma pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega zakona.
(5) Prostovoljno se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi uživalci družinske ali vdovske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Osebe iz prvega, drugega, četrtega in petega odstavka tega člena se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.«.
Osmi odstavek se črta.

V 26. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo tudi pravica do letnega in zimskega dodatka ter pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.«.

27. člen se spremeni tako, da se glasi:
»27. člen
(pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine)
(1) Zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 67 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.
(2) Ne glede na starost, določeno v prejšnjem odstavku, pridobi zavarovanec (moški in ženska) v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost:

Leto	Starost
2026	65 let
2027	65 let
2028	65 let in 3 mesece
2029	65 let in 6 mesecev
2030	65 let in 9 mesecev
2031	66 let
2032	66 let in 3 mesece
2033	66 let in 6 mesecev
2034	66 let in 9 mesecev

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 62 let starosti in 40 let pokojninske dobe.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe brez dokupa starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine zavarovanca (moški in ženska) v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 znaša:

Leto	Starost
2026	60 let
2027	60 let
2028	60 let in 3 mesece
2029	60 let in 6 mesecev
2030	60 let in 9 mesecev
2031	61 let
2032	61 let in 3 mesece
2033	61 let in 6 mesecev
2034	61 let in 9 mesecev

«.

28. člen se spremeni tako, da se glasi:
»28. člen
(1) Starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določene v prejšnjem členu, se lahko znižajo zaradi:
– skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima državljanstvo EU, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, tako da se starostna meja zniža za šest mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok,
– služenja obveznega vojaškega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja, ali
– vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 20. leta starosti.
(2) Do znižanja starostne meje po prvi alineji prejšnjega odstavka je upravičena ženska, razen če je moški dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Če sta oba starša izrabila enako število dni odsotnosti, znižanje starosti uveljavlja ženska. V primeru posvojitve otroka je do znižanja starosti upravičena posvojiteljica, razen če je posvojitelj dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Če sta oba posvojitelja izrabila enako število dni odsotnosti, znižanje starosti uveljavlja posvojiteljica. Na tej podlagi se ženski oziroma moškemu, če je dopolnil 38 let pokojninske dobe, lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku prejšnjega člena, največ do dopolnjenega 63. leta starosti. Če sta ženska oziroma moški dopolnila 40 let pokojninske dobe, se lahko zniža starostna meja, določena v tretjem odstavku prejšnjega člena, največ do dopolnjenega 58. leta starosti.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja po prvi alineji prvega odstavka tega člena v prehodnem obdobju lahko zniža od starosti, določene v drugem odstavku prejšnjega člena, in sicer največ do:

Leto	Starost
	moški/ženska
2026	61 let
2027	61 let
2028	61 let in 3 mesece
2029	61 let in 6 mesecev
2030	61 let in 9 mesecev
2031	62 let
2032	62 let in 3 mesece
2033	62 let in 6 mesecev
2034	62 let in 9 mesecev

(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja po prvi alineji prvega odstavka tega člena v prehodnem obdobju lahko zniža od starosti, določene v četrtem odstavku prejšnjega člena, in sicer največ do:

Leto	Starost
	Moški	Ženske
2026	58 let	56 let
2027	58 let	56 let
2028	58 let	56 let in 3 meseca
2029	58 let	56 let in 6 mesece
2030	58 let	56 let in 9 mesecev
2031	58 let	57 let
2032	58 let	57 let in 3 mesece
2033	58 let	57 let in 6 mesecev
2034	58 let	57 let in 9 mesecev

(5) Do znižanja starostne meje po drugi alineji prvega odstavka tega člena sta upravičena ženska in moški, ki sta opravila služenje obveznega vojaškega roka. Če sta dopolnila 38 let pokojninske dobe, se jima lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku prejšnjega člena, največ do dopolnjenega 65. leta starosti. Če sta dopolnila 40 let pokojninske dobe, se jima lahko zniža starostna meja, določena v tretjem odstavku prejšnjega člena, največ do dopolnjenega 60. leta starosti.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja po drugi alineji prvega odstavka tega člena lahko zniža od starosti, določene v drugem odstavku prejšnjega člena, in sicer največ do:

Leto	Starost
2026	63 let
2027	63 let
2028	63 let in 3 mesece
2029	63 let in 6 mesecev
2030	63 let in 9 mesecev
2031	64 let
2032	64 let in 3 mesece
2033	64 let in 6 mesecev
2034	64 let in 9 mesecev

(7) Ne glede na peti odstavek tega člena se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 namesto pogoja 40 let pokojninske dobe upošteva pogoj pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja po drugi alineji prvega odstavka tega člena lahko zniža od starosti, določene v četrtem odstavku prejšnjega člena, in sicer največ do:

Leto	Starost
2026	58 let
2027	58 let
2028	58 let in 3 mesece
2029	58 let in 6 mesecev
2030	58 let in 9 mesecev
2031	59 let
2032	59 let in 3 mesece
2033	59 let in 6 mesecev
2034	59 let in 9 mesecev

(8) Do znižanja starostne meje po tretji alineji prvega odstavka tega člena sta upravičena ženska in moški. Če sta dopolnila 40 let pokojninske dobe, se jima zniža starostna meja, določena v tretjem odstavku prejšnjega člena, največ do starosti 57 let (ženska) oziroma 58 let (moški).
(9) Ne glede na prejšnji odstavek se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja po tretji alineji prvega odstavka tega člena zniža od starosti, določene v četrtem odstavku prejšnjega člena, in sicer največ do starosti 57 let (ženska) oziroma 58 let (moški).
(10) Ne glede na starost, določeno v tretji alineji prvega odstavka tega člena, se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 ta dviguje na naslednji način:

Leto	Starost
2026	18 let
2027	18 let
2028	18 let in 3 mesece
2029	18 let in 6 mesecev
2030	18 let in 9 mesecev
2031	19 let
2032	19 let in 3 mesece
2033	19 let in 6 mesecev
2034	19 let in 9 mesecev

(11) Če sta moški in ženska upravičena do znižanja starostne meje 62 let po več podlagah iz prvega odstavka tega člena, se jima starostna meja lahko zniža največ do dopolnjenih 57 let starosti (ženska) in 58 let starosti (moški).
(12) Ne glede na prejšnji odstavek se ob upoštevanju desetega odstavka tega člena v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja, določena v četrtem odstavku prejšnjega člena, lahko zniža, in sicer največ do starosti 57 let (ženska) in 58 let (moški).
(13) Če sta moški in ženska upravičena do znižanja starostne meje 67 let po prvi in drugi alineji prvega odstavka tega člena, se jima starostna meja lahko zniža največ do 63. leta starosti.
(14) Ne glede na prejšnji odstavek se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja, določena v drugem odstavku prejšnjega člena, lahko zniža največ do 63. leta starosti.«.

29. člen se spremeni tako, da se glasi:
»29. člen
V obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 pridobi zavarovanec pravico do predčasne pokojnine, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe in naslednjo starost:

Leto	Starost
2026	60 let
2027	60 let
2028	60 let in 3 mesece
2029	60 let in 6 mesecev
2030	60 let in 9 mesecev
2031	61 let
2032	61 let in 3 mesece
2033	61 let in 6 mesecev
2034	61 let in 9 mesecev

«.

30. člen se spremeni tako, da se glasi:
»30. člen
(1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: pokojninska osnova).
(2) Zavarovancem, ki so prijavljeni v zavarovanje s krajšim zavarovalnim časom od polnega, se mesečno povprečje osnov izračuna z upoštevanjem dopolnjene zavarovalne dobe v posameznem letu zavarovanja.
(3) Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prvega in drugega odstavka tega člena, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja od 1. januarja 1970. Povprečno stopnjo davkov in prispevkov iz tega odstavka določi minister, pristojen za finance.
(4) Za leto zavarovanja se pri izračunu pokojninske osnove upošteva koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki od osnove, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe.
(5) Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki od osnov plačani za krajše obdobje, kot je določeno v prejšnjem odstavku, ali če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo oziroma če podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se to leto pri izračunu pokojninske osnove preskoči. V tem primeru se pri določitvi obdobja upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za katero obstajajo podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za izračun pokojninske osnove v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 upošteva naslednje obračunsko obdobje:

Leto	Obračunsko obdobje
2026	24
2027	24
2028	26
2029	28
2030	30
2031	32
2032	34
2033	36
2034	38

(7) Ne glede na tretji in šesti odstavek tega člena se za izračun pokojninske osnove:
– pri dopolnjenih 28. do vključno 30. letih zavarovanja, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, izloči eno leto najmanj ugodnih osnov zavarovanca, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove;
– pri dopolnjenih 31. do vključno 33. letih zavarovanja, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, izločita dve leti najmanj ugodnih osnov zavarovanca, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove;
– pri dopolnjenih 34. do vključno 36. letih zavarovanja, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, izločijo tri leta najmanj ugodnih osnov zavarovanca, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove;
– pri dopolnjenih 37. do vključno 39. letih zavarovanja, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, izločijo štiri leta najmanj ugodnih osnov zavarovanca, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove;
– pri dopolnjenih 40. letih zavarovanja, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, se izloči pet let najmanj ugodnih osnov zavarovanca, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove.
(8) Za izračun pokojninske osnove se ne glede na plačilo prispevkov ne upoštevajo osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine.
(9) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov iz 18. člena tega zakona, če je zavarovanec v koledarskem letu dopolnil pokojninsko dobo samo na podlagi navedenega zavarovanja, ter iz 148. in 151. člena tega zakona.«.

V 32. členu se v prvem odstavku v drugi alineji za besedo »zavarovan« doda besedilo »in ima za obdobje prejemanja nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja plačane prispevke za obvezno zavarovanje«.
V drugem odstavku se za besedilom »Zavarovancem iz« doda besedilo »prve alineje prejšnjega odstavka za izplačana nadomestila po predpisih o urejanju trga dela in zavarovancem iz«.
V četrtem odstavku se beseda »prvega« nadomesti z besedo »drugega«.

33. člen se spremeni tako, da se glasi:
»33. člen
(preračun plač oziroma osnov na polni delovni čas)
(1) Zavarovancu, ki je pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobil zaradi varstva in nege svojega otroka po predpisih, ki urejajo delovna razmerja, veljavnih do 31. decembra 2002, se plača, ki jo prejme v posameznem letu zavarovanja z delom v času, krajšem od polnega delovnega časa, za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas.
(2) Znesek iz prejšnjega odstavka, ki ustreza plači za polni delovni čas za posamezno leto zavarovanja, se zavarovancu, ki je pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobil zaradi varstva in nege svojega otroka po predpisih o delovnih razmerjih, veljavnih do 31. decembra 2002, izračuna tako, da se skupni znesek plače, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove in ga je zavarovanec prejel za leto zavarovanja, deli s številom ur, ki jih je prebil na delu s časom, krajšim od polnega delovnega časa. Tako dobljeni znesek se pomnoži s številom ur, ki ustreza številu ur polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa za dopolnjeno zavarovalno dobo s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Preračunani znesek se za izračun pokojninske osnove upošteva kot plača, dosežena v koledarskem letu s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
(3) Zavarovancu, ki ima na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo, pravico do plačila prispevkov za socialno varnost za razliko do polnega delovnega časa zaradi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, se osnova za čas, ko je delal s krajšim delovnim časom, za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza osnovi za polni delovni čas.«.

34. člen se spremeni tako, da se glasi:
»34. člen
(vštevanje plače za dopolnilno delo in drugih plačil iz pravnih razmerij, ki presegajo polni delovni oziroma zavarovalni čas)
(1) V pokojninsko osnovo se pod pogojem, da so od njih plačani prispevki, upoštevajo v celoti tudi:
– plača, ki jo je delavec prejel za dopolnilno delo, opravljeno v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
– plača in drugi prejemki iz delovnega razmerja, priznani v delovnem sporu ali izplačani po prenehanju tega delovnega razmerja, ki se nanašajo na obdobje, ko je bil zavarovanec zavarovan s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom na drugi zavarovalni podlagi;
– nadomestilo zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule, izplačano po predpisih o delovnih razmerjih za obdobje, ko je bil zavarovanec zavarovan s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom na drugi zavarovalni podlagi.
(2) Na podlagi zavarovanja po devetem odstavku 14. člena tega zakona in na podlagi prejemkov iz prejšnjega odstavka zavarovanec ne pridobi zavarovalne dobe nad polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, temveč se osnove, od katerih so za zavarovanje po tem členu plačani prispevki, upoštevajo za izračun pokojninske osnove.«.

37. člen se spremeni tako, da se glasi:
»37. člen
(določitev odstotka za odmero starostne pokojnine)
(1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,6 %, brez omejitve na način:

Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek
15	30	25	46	35	62
16	31,6	26	47,6	36	63,6
17	33,2	27	49,2	37	65,2
18	34,8	28	50,8	38	66,8
19	36,4	29	52,4	39	68,4
20	38	30	54	40	70
21	39,6	31	55,6
22	41,2	32	57,2
23	42,8	33	58,8
24	44,4	34	60,4

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se starostna pokojnina pri dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe za vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe po 1. januarju 2035, ko je zavarovanec obvezno vključen v obvezno zavarovanje, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe vrednoti v višini 1,5 %. Če je zavarovanec do 31. decembra 2034 upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa, se mu skupaj z ugodnejšim vrednotenjem pokojninske dobe po prejšnjem stavku vrednotijo največ tri leta vključitve v obvezno zavarovanje.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2027, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 29,5 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,36 %, brez omejitve, na način:

Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek
15	29,50	25	43,10	35	56,70
16	30,86	26	44,46	36	58,06
17	32,22	27	45,82	37	59,42
18	33,58	28	47,18	38	60,78
19	34,94	29	48,54	39	62,14
20	36,30	30	49,90	40	63,50
21	37,66	31	51,26
22	39,02	32	52,62
23	40,38	33	53,98
24	41,74	34	55,34

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2028, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,39 %, brez omejitve, na način:

Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek
15	30	25	43,9	35	57,8
16	31,39	26	45,29	36	59,19
17	32,78	27	46,68	37	60,58
18	34,17	28	48,07	38	61,97
19	35,56	29	49,46	39	63,36
20	36,95	30	50,85	40	64,75
21	38,34	31	52,24
22	39,73	32	53,63
23	41,12	33	55,02
24	42,51	34	56,41

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2029 do 31. decembra 2029, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,42 %, brez omejitve, na način:

Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek
15	30	25	44,2	35	58,4
16	31,42	26	45,62	36	59,82
17	32,84	27	47,04	37	61,24
18	34,26	28	48,46	38	62,66
19	35,68	29	49,88	39	64,08
20	37,1	30	51,3	40	65,5
21	38,52	31	52,72
22	39,94	32	54,14
23	41,36	33	55,56
24	42,78	34	56,98

(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2030 do 31. decembra 2030, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,45 %, brez omejitve, na način:

Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek
15	30	25	44,5	35	59
16	31,45	26	45,95	36	60,45
17	32,9	27	47,4	37	61,9
18	34,35	28	48,85	38	63,35
19	35,8	29	50,3	39	64,8
20	37,25	30	51,75	40	66,25
21	38,7	31	53,2
22	40,15	32	54,65
23	41,6	33	56,1
24	43,05	34	57,55

(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2031 do 31. decembra 2031, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,48 %, brez omejitve, na način:

Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek
15	30	25	44,8	35	59,6
16	31,48	26	46,28	36	61,08
17	32,96	27	47,76	37	62,56
18	34,44	28	49,24	38	64,04
19	35,92	29	50,72	39	65,52
20	37,4	30	52,2	40	67
21	38,88	31	53,68
22	40,36	32	55,16
23	41,84	33	56,64
24	43,32	34	58,12

(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2032 do 31. decembra 2032, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,51 %, brez omejitve, na način:

Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek
15	30	25	45,1	35	60,2
16	31,51	26	46,61	36	61,71
17	33,02	27	48,12	37	63,22
18	34,53	28	49,63	38	64,73
19	36,04	29	51,14	39	66,24
20	37,55	30	52,65	40	67,75
21	39,06	31	54,16
22	40,57	32	55,67
23	42,08	33	57,18
24	43,59	34	58,69

(9) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2033 do 31. decembra 2033, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,54 %, brez omejitve, na način:

Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek
15	30	25	45,4	35	60,8
16	31,54	26	46,94	36	62,34
17	33,08	27	48,48	37	63,88
18	34,62	28	50,02	38	65,42
19	36,16	29	51,56	39	66,96
20	37,7	30	53,1	40	68,5
21	39,24	31	54,64
22	40,78	32	56,18
23	42,32	33	57,72
24	43,86	34	59,26

(10) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2034 do 31. decembra 2034, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,57 %, brez omejitve, na način:

Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek	Pokojninska doba	Odmerni odstotek
15	30	25	45,7	35	61,4
16	31,57	26	47,27	36	62,97
17	33,14	27	48,84	37	64,54
18	34,71	28	50,41	38	66,11
19	36,28	29	51,98	39	67,68
20	37,85	30	53,55	40	69,25
21	39,42	31	55,12
22	40,99	32	56,69
23	42,56	33	58,26
24	44,13	34	59,83

(11) Če pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, znaša odmera za dopolnjeno pokojninsko dobo iz prvega odstavka tega člena 0,8 %, iz tretjega odstavka 0,68 %, iz četrtega odstavka 0,7 %, iz petega odstavka 0,71 %, iz šestega odstavka 0,73 %, iz sedmega odstavka 0,74 %, iz osmega odstavka 0,76 %, iz devetega odstavka 0,77 % in iz desetega odstavka 0,79 %.
(12) Ne glede na tretji do deseti odstavek tega člena se zavarovancu, ki dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa in je obvezno vključen v obvezno zavarovanje, vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem zavarovanju v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 %. Če je zavarovanec do 31. decembra 2025 upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa, se mu skupaj z ugodnejšim vrednotenjem pokojninske dobe brez dokupa po prejšnjem stavku vrednotijo največ tri leta vključitve v obvezno zavarovanje.
(13) K pokojninski dobi, dopolnjeni po prenehanju ugodnejšega vrednotenja, določenega v drugem in dvanajstem odstavku tega člena, se prišteje pokojninska doba, dopolnjena do izpolnitve pogojev iz drugega in dvanajstega odstavka tega člena, ki je ni bilo mogoče vrednotiti, ker je krajša od šestih mesecev.
(14) Zavarovancu se ob uveljavitvi pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan EU, odstotek odmere pokojnine poveča za 1,6. Do odmernega odstotka je upravičena ženska, razen če je moški dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Če sta oba starša izrabila enako število dni, ugodnost uveljavlja ženska. V primeru posvojitve otroka je do dodatnega odmernega odstotka upravičena posvojiteljica, razen če je posvojitelj dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Če sta oba posvojitelja izrabila enako število dni, ugodnost uveljavlja posvojiteljica. Ob sporazumnem dogovoru lahko dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. V primeru smrti ženske, ki ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko moški uveljavi dodatni odmerni odstotek brez sporazumnega dogovora.
(15) Zavarovancu in zavarovanki se ob uveljavitvi pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine zaradi služenja obveznega vojaškega roka, odstotek odmere pokojnine poveča za 0,8 v primeru služenja obveznega vojaškega roka v trajanju med pet do manj kot devet mesecev, če je služenje obveznega vojaškega roka trajalo med devet do manj kot 12 mesecev se odstotek odmere pokojnine poveča za 1,2, če je služenje obveznega vojaškega roka trajalo med 12 do manj kot 15 mesecev se odstotek odmere pokojnine poveča za 1,6, če je služenje obveznega vojaškega roka trajalo 15 mesecev ali več, pa se odstotek odmere pokojnine poveča za 2.
(16) Ne glede na štirinajsti in petnajsti odstavek tega člena dodatnega odmernega odstotka ni mogoče priznati za otroke, za katere je zavarovanec uveljavil znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 28. člena tega zakona oziroma za služenje obveznega vojaškega roka, ki ga je zavarovanec uveljavil pri znižanju starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 28. člena tega zakona. Zavarovanec, ki ima več otrok, lahko za posameznega otroka uveljavi pravico iz štirinajstega odstavka tega člena ali znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 28. člena tega zakona.
(17) Pri pridobivanju pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se pri zavarovancu lahko upošteva posamezne otroke ali služenje obveznega vojaškega roka le za enak namen, kot ga je zavarovanec uveljavil ob prvem priznanju pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo je uveljavil po 1. januarju 2026.
(18) Ne glede na prejšnji odstavek, se lahko zavarovancu, ki je uveljavil prvo priznanje pravice do 31. decembra 2025, upošteva posameznega otroka za znižanje starostne meja ali dodatni odmerni odstotek.«.

38. člen se spremeni tako, da se glasi:
»38. člen
(odmera predčasne pokojnine)
Predčasna pokojnina se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti iz drugega odstavka 27. člena tega zakona trajno zmanjša na naslednji način:

Leto	Zmanjšanje (v %)
2026	0,30
2027	0,30
2028	0,25
2029	0,25
2030	0,20
2031	0,20
2032	0,15
2033	0,15
2034	0,1

«.

V 39. členu se v prvem odstavku letnica »2021« nadomesti z letnico »2026«, odstotek »29,5« pa z odstotkom »30«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo odmero starostne in invalidske pokojnine, je zavarovancu, ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona in je dopolnil 40 let pokojninske dobe, zagotovljena pokojnina (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena pokojnina) v višini 785 eurov.«.
V četrtem odstavku se letnica »2021« nadomesti z letnico »2026« in odstotek »41« z odstotkom »50«.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Znesek pokojnine iz tretjega in petega odstavka tega člena se ne zagotavlja zavarovancu, ki uveljavi pravico do delne pokojnine, zavarovancu, ki uveljavlja izplačilo dela pokojnine ali izplačilo sorazmernega dela pokojnine po 116. členu tega zakona in zavarovancu, ki po uživanju poklicne pokojnine ne izpolnjuje pogojev za priznanje starostne pokojnine iz 27. člena tega zakona ter pridobi pravico do pokojnine v skladu s tretjim stavkom drugega odstavka 204. člena tega zakona.«.

V 40. členu se v prvem odstavku besedilo »16. oziroma 17.« nadomesti z besedilom »16., 17. in četrtega odstavka 19. člena«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa, in sicer v višini:
– 75 %, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko;
– 62,5 %, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko;
– 50 %, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
– 37,5 %, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
– 25 %, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko, in
– 12,5 %, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.«.
V šestem odstavku se črta besedilo »prvega dne naslednjega meseca po«, beseda »spremembi« pa se nadomesti z besedo »spremembe«.

V 40.a členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(7) Izplačilo dela pokojnine, sorazmerni del zneska po tretjem odstavku prejšnjega člena in sorazmerni del zneska po četrtem odstavku 116. člena tega zakona se ne prizna, če zavarovanec iz šestega odstavka 14. člena ter iz 15., 16. in 17. člena tega zakona na dan uveljavitve izplačila nima v celoti poravnanih prispevkov za socialno varnost.«.
V osmem odstavku se drugi stavek črta.

41. člen se spremeni tako, da se glasi:
»41. člen
(pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine)
(1) Pravico do invalidske pokojnine pridobi:
– zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije;
– zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 57 let;
– zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 52 let;
– zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ker je na dan nastanka invalidnosti že dopolnil 67 let starosti;
– zavarovanec, ki na podlagi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije uživa nadomestilo iz invalidskega zavarovanja in ni vključen v obvezno zavarovanje in je v zadnjih desetih letih vsaj osem let užival nadomestilo iz invalidskega zavarovanja kot brezposelna oseba ter dopolni starost 62 let, pri čemer se šteje starost 62 let za datum nastanka invalidnosti.
(2) Ne glede na starost iz druge alineje prejšnjega odstavka se od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 za pridobitev pravice do invalidske pokojnine upošteva starost:

Leto	Starost (leta)	Starost (meseci)
2026	55	0
2027	55	0
2028	55	3
2029	55	6
2030	55	9
2031	56	0
2032	56	3
2033	56	6
2034	56	9

(3) Ne glede na starost iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 za pridobitev pravice do invalidske pokojnine upošteva starost:

Leto	Starost (leta)	Starost (meseci)
2026	50	0
2027	50	0
2028	50	3
2029	50	6
2030	50	9
2031	51	0
2032	51	3
2033	51	6
2034	51	9

(4) Ne glede na starost iz četrte alineje prvega odstavka tega člena se od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 za pridobitev pravice do invalidske pokojnine upošteva starost:

Leto	Starost (leta)	Starost (meseci)
2026	65	0
2027	65	0
2028	65	3
2029	65	6
2030	65	9
2031	66	0
2032	66	3
2033	66	6
2034	66	9

«.

V 42. členu se v drugi alineji število »20« nadomesti s številom »22«.
Za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Ne glede na starost iz prejšnjega odstavka se od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 upošteva starost 21 let.
(3) Pri zavarovancu iz pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena se pogoj dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine ne preverja.«.

V 43. členu se v prvem odstavku število »21« nadomesti s številom »23«.
V drugem odstavku se število »21« nadomesti s številom »23«, število »30« pa s številom »32«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Ne glede na starost 23 let, določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, se od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 upošteva starost 22 let.
(4) Ne glede na starost 32 let, določeno v drugem odstavku tega člena, se od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 upošteva starost 31 let.«.

V 44.a členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(štetje delovnih let v primeru spremembe zdravstvenega stanja)«.
Za besedilom člena, ki postane prvi stavek, se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Obdobje uživanja invalidske pokojnine se ne všteva v delovna leta tudi v primeru, ko se zavarovancu, ki uživa invalidsko pokojnino, zdravstveno stanje poslabša.«.

V 45. členu se drugi odstavek črta.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek

V 47. členu se v prvem odstavku besedilo »za moške« črta.

48. člen se spremeni tako, da se glasi:
»48. člen
(odmera invalidske pokojnine v primeru poškodbe zunaj dela ali bolezni)
(1) Invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način iz 37. člena tega zakona.
(2) Invalidska pokojnina iz prejšnjega odstavka se odmeri zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnitvijo 67 let starosti, najmanj v višini 50 % pokojninske osnove.
(3) Ne glede na višino pokojninske osnove iz prejšnjega odstavka se invalidska pokojnina v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2028 odmeri v naslednji višini:

Leto	Odmerni odstotek
2026	44
2027	46
2028	48

(4) Če je invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela nastopila po dopolnitvi 67 let starosti, se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove najmanj v višini, določeni za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe.
(5) Ne glede na starost, določeno v drugem in četrtem odstavku tega člena, veljajo v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 naslednje starosti:

Leto	Starost (leta)	Starost (meseci)
2026	65	0
2027	65	0
2028	65	3
2029	65	6
2030	65	9
2031	66	0
2032	66	3
2033	66	6
2034	66	9

«.

V 49. členu se v drugem odstavku besedilo »za moškega« črta.

V 51. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Od vsakega izračunanega zneska po prejšnjem odstavku se odmeri odstotek, ki ustreza vplivu posameznega vzroka invalidnosti na skupno invalidnost. Seštevek ne more biti nižji od zneska najnižje pokojnine iz 39. člena tega zakona in ne more presegati zneska pokojnine, odmerjene za 40 let pokojninske dobe, kot ga določa 37. člen tega zakona.«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Ne glede na prejšnji odstavek se zavarovancu, katerega dopolnjena pokojninska doba brez prištete dobe presega 40 let oziroma je odmerni odstotek za dopolnjeno pokojninsko dobo višji od odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe, določenega v 37. členu tega zakona, seštevek dobljenega zneska določi v skladu s 37. členom tega zakona glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
(4) Če je invalidnost, na podlagi katere pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, pri čemer zavarovanec ne izpolnjuje pogojev minimalne pokojninske dobe za priznanje pravice do invalidske pokojnine, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se zavarovancu odmeri invalidska pokojnina le za poškodbo pri delu oziroma poklicno bolezen. Invalidska pokojnina se izračuna, kot če bi bila skupna invalidnost posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, odmeri in prizna pa se le za znesek, ki ustreza odstotku vpliva poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni na nastanek invalidnosti.«.

V 53. členu se v prvem odstavku v prvi alineji število »58« nadomesti s številom »60«.
V tretjem odstavku se število »58« nadomesti s številom »60«.
V četrtem odstavku se število »58« nadomesti s številom »60«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena je starostna meja za pridobitev pravice do vdovske pokojnine v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034:

Leto	Starostna meja
	prvi, tretji in četrti odstavek
2026	58 let
2027	58 let
2028	58 let in 3 mesece
2029	58 let in 6 mesecev
2030	58 let in 9 mesecev
2031	59 let
2032	59 let in 3 mesece
2033	59 let in 6 mesecev
2034	59 let in 9 mesecev

«.

V 54. členu se v prvem odstavku za drugo alinejo doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– ob pogojih iz prejšnjega člena nekdanji zunajzakonski partner, ki je po koncu zunajzakonske skupnosti, po sodni odločbi oziroma po sporazumu, pridobil pravico do preživnine po nekdanjem zunajzakonskem partnerju in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom;«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) V primerih iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka pridobi razvezani zakonec ali nekdanji zunajzakonski partner pravico do vdovske pokojnine kot souživalec, če ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz poznejše zakonske zveze ali zunajzakonski partner.«.«

V 55. členu se v drugem odstavku za besedo »zakona« doda besedilo »ali jim je bila odvzeta starševska skrb pred ali po smrti zavarovanca ali uživalca pravic«.

V 56. členu se v prvem odstavku v drugi alineji odstotek »29« nadomesti z odstotkom »30«.
V petem odstavku se odstotek »29« nadomesti z odstotkom »30«.

V 57. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Uživalcu družinske pokojnine, ki dodiplomski ali podiplomski študijski program dokonča pred koncem študijskega leta, za katerega je pridobil status študenta, se družinska pokojnina izplačuje do konca študijskega leta, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti ali do obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.

V 58. členu se v prvem odstavku v prvi alineji število »60« nadomesti s številom »62«.
V drugem odstavku se število »60« nadomesti s številom »62«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša v letu 2026 starost za pridobitev pravice do družinske pokojnine 61 let.«.

V 61. členu se v prvem odstavku odstotek »70« nadomesti z odstotkom »80«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek se vdovska pokojnina v prehodnem obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 odmeri v višini 75 % od osnove iz prejšnjega člena.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se beseda »moškega« črta.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za besedo »zakoncev« doda besedilo »ali zunajzakonskih partnerjev«.

V 62. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Družinska pokojnina se odmeri od osnove, določene v 60. členu tega zakona, v odstotku, katerega višina je odvisna od vrste in števila družinskih članov. Za enega družinskega člana se odmeri v višini 80 %, za dva v višini 90 %, za tri ali več pa v višini 100 % od osnove.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek se družinska pokojnina v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 odmeri na naslednji način:

Odmera (v %) za enega družinskega člana	Odmera (v %) za dva družinska člana	Odmera (v %) za tri ali več družinskih članov
75	85	95

V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se v prvem stavku besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »prvega ali drugega odstavka tega člena«, v drugem stavku pa se besedilo »prejšnjem odstavku« nadomesti z besedilom »prvem ali drugem odstavku tega člena«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če družinski člani izpolnjujejo pogoje za priznanje vdovske in družinske pokojnine, se vdovska pokojnina odmeri:
– v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v odstotku, določenem glede na število družinskih članov po prvem ali drugem odstavku tega člena, med katere se šteje tudi vdova ali vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova ali vdovec in otroci, ali
– v višini, določeni v prvem ali drugem odstavku prejšnjega člena, če so do pokojnine upravičeni vdova ali vdovec in drugi družinski člani; drugim družinskim članom pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine, ali
– v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v odstotku, določenem glede na število družinskih članov po prvem ali drugem odstavku tega člena, med katere se šteje tudi vdova ali vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova ali vdovec in otroci; drugim družinskim članom pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

V 68. členu se v prvem odstavku beseda »daljšim« črta, za besedilom »katere je« pa doda besedilo »ali je bil«.

V 69. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku število »65« nadomesti s številom »67«.
V drugem odstavku se za besedo »Zavarovanci« dodata vejica in besedilo »ki so do dneva nastanka invalidnosti dopolnili le dobo«, za besedo »zakona« pa doda vejica.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Ne glede na starost, določeno v prvem odstavku tega člena, pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034, ko dopolni starost:

Leto	Starost (leta)	Starost (meseci)
2026	65	0
2027	65	0
2028	65	3
2029	65	6
2030	65	9
2031	66	0
2032	66	3
2033	66	6
2034	66	9

(4) Zavarovanci, ki uživajo delno pokojnino po 40. členu tega zakona, pridobijo iz invalidskega zavarovanja le pravico do invalidske pokojnine.«.

72. člen se spremeni tako, da se glasi:
»72. člen
(1) Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec:
– pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije;
– ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 57 let starosti;
– ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom.
(2) Ne glede na starost, določeno v prejšnjem odstavku, se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije upošteva starost:

Leto	Starost (leta)	Starost (meseci)
2026	55	0
2027	55	0
2028	55	3
2029	55	6
2030	55	9
2031	56	0
2032	56	3
2033	56	6
2034	56	9

(3) Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi tudi zavarovanec:
– pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije;
– ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 52 let starosti;
– ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno.
(4) Ne glede na starost, določeno v prejšnjem odstavku, se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije upošteva starost:

Leto	Starost (leta)	Starost (meseci)
2026	50	0
2027	50	0
2028	50	3
2029	50	6
2030	50	9
2031	51	0
2032	51	3
2033	51	6
2034	51	9

(5) Pravico do poklicne rehabilitacije lahko pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost III. kategorije, ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi v okviru svojega poklica za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom ali s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.«.

V 75. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Poklicna rehabilitacija se opravi po vrstnem redu ukrepov iz prejšnjega odstavka, če je tako možno doseči namen poklicne rehabilitacije. Če se ugotovi, da predhodno naveden ukrep ni mogoč oziroma z njim namena poklicne rehabilitacije ni mogoče doseči, se poklicna rehabilitacija zagotavlja z ukrepom, navedenim v naslednji alineji.
(3) Poklicna rehabilitacija se lahko zagotavlja tudi s kombinacijo različnih ukrepov iz prvega odstavka tega člena.«.

V 80. členu se v prvem odstavku besedilo »pridobitve pravice« nadomesti z besedilom »dokončnosti odločbe o priznani pravici«.
V tretjem odstavku se beseda »drugega« nadomesti z besedilom »tretjega in petega«.

V 81. členu se v prvem odstavku v prvi alineji za besedo »prvem« doda vejica in besedilo »drugem ali petem«, v drugi alineji pa se število »55« nadomesti s številom »57«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na starost, določeno v drugi alineji prejšnjega odstavka, se v obdobju od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2034 za pridobitev pravice do premestitve upošteva starost:

Leto	Starost (leta)	Starost (meseci)
2026	55	0
2027	55	0
2028	55	3
2029	55	6
2030	55	9
2031	56	0
2032	56	3
2033	56	6
2034	56	9

«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.