(1) Ta pravilnik podrobneje ureja izvajanje zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 97/04 - uradno prečiščeno besedilo in 114/04; v nadaljnjem besedilu: ZDDV).

(2) Pri izvajanju ZDDV se upošteva tudi Uredba Sveta (ES) št. 1777/2005 z dne 17. oktobra 2005 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L, št. 288 z dne 29. 10. 2005, str. 1).

(1) Popravilo stvari, opustitev in dopustitev nekega dejanja štejejo za opravljanje storitev.

(2) Opustitev dejanja pomeni predvsem odrekanje od konkuriranja na trgu ter prenehanje opravljanja dejavnosti. Dopustitev dejanja med drugim pomeni tudi dovolitev uporabe premičnih oziroma nepremičnih stvari in premoženjskih pravic.

 (1) Če naročnik izroči proizvajalcu material zaradi predelave, obdelave, dodelave ali izdelave določenega izdelka, ta izročitev ne šteje za dobavo blaga v smislu ZDDV.

(2) Če proizvajalec iz prvega odstavka tega člena ne porabi vsega materiala, ki mu ga je izročil naročnik in mu neporabljenega materiala ne vrne, se šteje, da je naročnik v tem delu opravil dobavo materiala proizvajalcu.

(1) Pri zamenjavi blaga ali storitev se šteje, da je vsak dobavitelj oziroma izvajalec storitev opravil obdavčljivo dobavo.

(2) Zamenjava vračljive embalaže ne šteje za zamenjavo blaga v smislu 9. točke drugega odstavka 4. člena ZDDV, če jo dobavitelj blaga v vračljivi embalaži vodi evidenčno v skladu z uzancami o vračanju in prevzemanju vračljive embalaže.

Pri statusnem preoblikovanju družbe z združitvijo (pripojitev ali spojitev), delitvijo ter s spremembo pravnoorganizacijske oblike, ki se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, se za prenos blaga in pravic na univerzalnega pravnega naslednika prenosnika šteje, da promet ni bil opravljen.

Pri prenosu podjetja ali dela podjetja (sredstev in virov sredstev) na drugega davčnega zavezanca se šteje, da promet blaga ni bil opravljen le, če prevzemnik podjetja ali dela podjetja, kot naslednik prenosnika, nadaljuje dejavnost podjetja ali dela podjetja.

(1) Če davčni zavezanec prispeva v osnovni kapital drugega davčnega zavezanca stvarni vložek, od katerega ni imel pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) se šteje, da promet ni bil opravljen.

(2) Če davčni zavezanec prispeva v osnovni kapital drugega davčnega zavezanca stvarni vložek, od katerega je imel pravico do odbitka vstopnega DDV se šteje, da promet ni bil opravljen, če se stvarni vložek uporablja za opravljanje dejavnosti, od katere se obračunava in plačuje DDV.

(3) Če se stvarni vložek iz drugega odstavka tega člena uporablja za druge namene, kot za tiste, za katere ima prevzemnik pravico do odbitka vstopnega DDV, je potrebno plačati DDV v skladu z določbami ZDDV, ki veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.

(1) Dobave blaga in storitev, opravljene v postopku likvidacije in v postopku stečaja, se v skladu z ZDDV štejejo za obdavčljiv promet blaga in storitev.

(2) Prvi odstavek tega člena se nanaša tudi na prodajo celote sredstev stečajne mase stečajnega dolžnika.

(1) Če z zakonom pooblaščeni organ v postopku izvršbe proda blago, se šteje, da je dolžnik blago neposredno dobavil kupcu.

(2) DDV na dokumentu o prodaji blaga v imenu dolžnika obračuna organ, ki vodi postopek izvršbe.

 (1) Izročitev stvari v zastavo in ustanovitev zastavne pravice se ne štejeta za dobavo blaga oziroma storitev.

(2) Če zastavni upnik ali nekdo tretji, ki sta ga sporazumno določila zastavitelj in zastavni upnik, uporablja zastavljeno stvar proti plačilu, se takšna uporaba šteje za obdavčljiv promet.

(3) Če zastavni upnik zastavljene stvari ne proda, nanj pa preide lastninska pravica na zastavljeni stvari, se šteje, da je opravljen promet blaga s strani zastavitelja zastavnemu upniku.

 (1) Od odškodnin se ne obračunava in ne plačuje DDV.

(2) Za odškodnino iz prejšnjega odstavka se šteje predvsem: - dobava, ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za škodo, nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe; * zamudne obresti, ki jih davčni zavezanec zaračunava svojim dolžnikom do višine predpisanih zamudnih obresti in stroški opomina; * pogodbene kazni; * povračila škode zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik za to ni pridobil

nikakršnega blaga oziroma ni prejel nikakršne storitve.

(3) Če se pogodba izpolni deloma, je predmet DDV ta, delna izpolnitev.

1. Šteje se, da dobava ni bila opravljena, če je prišlo do prekinitve pogodbe oziroma odpovedi dobave blaga ali odpovedi izvršitve storitve in stranki druga drugi vrneta vse, kar sta do prekinitve pogodbe prejeli v zvezi z njenim izvrševanjem.

(2) Če dobavitelj zamenja eno blago z drugim enakovrednim blagom se šteje, da je bila opravljena prvotno nameravana dobava blaga, ki se šteje za obdavčljiv promet.

(3) Če dobavitelj v garancijskem roku zamenja dobavljeno blago z drugim blagom iste vrste, enake trgovske kvalitete in tehničnih karakteristik, ta dobava ne šteje za obdavčljiv promet.

Če da dobavitelj iz drugega ali tretjega odstavka tega člena v zamenjavo drugo blago, manjše ali večje vrednosti, te razlike zmanjšujejo oziroma povečujejo davčno osnovo.

Znesek, ki ga davčni zavezanec izplača osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene, zdravstvene, socialno-varstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, verske ali sindikalne dejavnosti in ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, ni predmet DDV.

 (1) Od članarin se ne obračunava DDV, če prejeta članarina ne predstavlja plačila za opravljanje enakih ali podobnih transakcij, kot jih v okviru dejavnosti iz 13. člena ZDDV opravlja drug davčni zavezanec.

(2) Če oseba iz tretjega odstavka 13. člena ZDDV, ki prejema članarino, opravlja izključno dejavnost oziroma transakcije, navedene v tretjem odstavku 13. člena ZDDV, članarina ni predmet DDV. Če oseba, ki prejema članarino, opravlja dejavnost iz drugega odstavka 13. člena ZDDV in hkrati opravlja dejavnost oziroma transakcije, navedene v tretjem odstavku 13. člena ZDDV, obračuna DDV od dela članarine, ki se nanaša na obdavčeno dejavnost.

(3) Od članarin, ki jih prejemajo nepridobitne organizacije iz 11. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV, se DDV ne plačuje, če ni verjetno, da oprostitev DDV vodi k izkrivljanju konkurence, razen če članarina predstavlja plačilo za promet blaga oziroma storitev iz tretjega odstavka 26. člena ZDDV.

(4) Če članarino prejme davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 26. člena ZDDV in je priglasil davčnemu organu, da bo opravljal svojo dejavnost kot oproščeno po 11. točki prvega odstavka 26. člena ZDDV, lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV tudi od članarin, razen če članarina predstavlja plačilo za promet blaga oziroma storitev iz tretjega odstavka 26. člena ZDDV.

Primanjkljaj blaga se šteje za promet blaga v skladu s 7. točko drugega odstavka 4. člena ZDDV, razen:

• primanjkljaja in izgub, nastalih zaradi višje sile;
• primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga;
• primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje.

Kot darilo manjše vrednosti po 2. točki drugega odstavka 5. člena ZDDV se šteje izročitev blaga manjše vrednosti, v zvezi s katero ne nastane obveznost protidobave oziroma protistoritve prejemnika blaga.

Uvoz blaga, ki je predmet DDV v skladu s 3. in 11. členom ZDDV, zajema zakonit in nezakonit vnos blaga, ne glede na namen vnosa blaga v Skupnost.

(1) Predmet DDV v smislu ZDDV je tudi promet neskupnostnega blaga, če so izpolnjeni pogoji iz 3. oziroma 3.a člena ZDDV.

(2) Če je za promet z neskupnostnim blagom v skladu z ZDDV predpisana oprostitev plačila DDV, se ta oprostitev nanaša tako na dobavo neskupnostnega blaga v Sloveniji kot tudi na pridobitev neskupnostnega blaga znotraj Skupnosti v smislu 3.a člena ZDDV.

(1) Obveznost za obračun in plačilo DDV od trošarinskih izdelkov v skladu s 3. točko 3.a člena ZDDV, ki jih pridobi davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, nastane tudi če vrednost teh izdelkov, ki jih pridobi v koledarskem letu, ne presega zneska iz 2. točke drugega odstavka 11.a člena ZDDV.

(2) Če trošarinske izdelke pridobiva davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, je takšna pridobitev predmet DDV v skladu s 1. točko 3.a člena ZDDV.

 (1) Če davčni zavezanec prenese blago iz svojega podjetja v drugo državo članico z namenom vzpostaviti zalogo blaga pri kupcu, se takšen prenos blaga šteje za dobavo blaga v skladu s 7.a členom ZDDV takrat, ko se takšna transakcija v drugi državi članici obravnava kot pridobitev blaga znotraj Skupnosti.

(2) Če davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v drugi državi članici, prenese blago iz svojega podjetja v drugi državi članici kupcu, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, z namenom vzpostavitve zaloge blaga pri kupcu, se takšna transakcija obravnava kot pridobitev blaga znotraj Skupnosti takrat, ko kupec izvzame blago iz zaloge.

(3) Izraz >zaloge blaga pri kupcu< pomeni zaloge blaga, ki so v lasti prodajalca in skladiščene v skladišču kupca (lastnem ali najetem). Skladiščeno blago se ne sme uporabljati od trenutka, ko je dano v skladišče do trenutka, ko je izvzeto iz zaloge.

(4) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor nad zalogami blaga, ki jih je vzpostavil pri svojem kupcu, še posebej pa:

1. državo članico, kamor je odposlal blago in v kateri je vzpostavil zalogo blaga; 2. identifikacijsko številko za DDV kupca, pri katerem je vzpostavil zalogo blaga, in ki mu jo je izdala država članica, v kateri je vzpostavil zalogo blaga;

3. datum odpošiljanja blaga v drugo državo članico;
4. datum, ko kupec prejme blago v svoje skladišče;
5. skupno vrednost blaga v zalogi v tolarjih;
6. opis blaga v zalogi;
7. količino blaga v zalogi in
8. datum, ko kupec izvzame blago iz zaloge in se šteje, da je opravljena dobava skladiščenega blaga.

(5) Kupec blaga iz drugega odstavka tega člena je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor nad zalogami blaga, ki jih ima v svojem skladišču, še posebej pa:

1. državo članico, iz katere je bilo blago odposlano;
2. identifikacijsko številko za DDV dobavitelja blaga, ki mu jo je izdala država

članica, iz katere je bilo blago odposlano;

3. datum odpošiljanja blaga iz druge države članice;
4. datum, ko prejme blago v svoje skladišče;
5. skupno vrednost blaga v zalogi v tolarjih;
6. opis blaga v zalogi;
7. količino blaga v zalogi in
8. datum, ko izvzame blago iz zaloge in se šteje, da je opravljena pridobitev skladiščenega blaga.

(1) Oseba iz 2. točke drugega odstavka 11.a člena ZDDV, ki pridobiva blago znotraj Skupnosti, katere skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 evrov v tolarski protivrednosti, obračunava DDV le od pridobitev blaga znotraj Skupnosti. Oseba iz tega odstavka mora obračunati DDV že od pridobitve, s katero v tekočem koledarskem letu preseže znesek 10.000 evrov v tolarski protivrednosti.

(2) Oseba iz prejšnjega odstavka, katere skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu ne preseže 10.000 evrov v tolarski protivrednosti, se lahko odloči za obračunavanje DDV v skladu s četrtim odstavkom 11. a člena ZDDV.

(1) DDV se ne obračunava in ne plačuje od pridobitve rabljenega prevoznega sredstva iz druge države članice, če je prodajalec davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici in je od dobave rabljenega prevoznega sredstva obračunal DDV od dosežene razlike v ceni po posebni ureditvi za rabljeno blago.

(2) DDV se ne obračunava in ne plačuje tudi od pridobitve rabljenega prevoznega sredstva iz druge države članice, če je prodajalec fizična oseba, mali davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki pri nabavi prevoznega sredstva, ki ga dobavijo v Slovenijo, niso imeli pravice do odbitka vstopnega DDV v svoji državi.

(3) DDV se obračunava in plačuje od rabljenega prevoznega sredstva, ki ga pridobi oseba, identificirana za namene DDV v Sloveniji od prodajalca, ki je identificiran za namene DDV v svoji državi članici in je rabljeno prevozno sredstvo dobavil pod pogoji, ki so enaki pogojem iz 1.točke 31.a člena ZDDV. Oseba, ki pridobi rabljeno prevozno sredstvo izkaže DDV v obračunu DDV.

(4) Oseba iz prejšnjega odstavka prijavi pridobitev rabljenega prevoznega sredstva na obrazcu DDV-RPS, ki je priloga XXVI pravilnika in je njegov sestavni del. Brez predložitve obrazca DDV-RPS, ki ga potrdi pristojni davčni organ, se rabljenega prevoznega sredstva, ki je pridobljeno iz druge države članice ne sme registrirati. Oseba, identificirana za namene DDV, ki pridobi rabljeno prevozno sredstvo zaradi nadaljnje prodaje, ne predloži obrazca DDV-RPS.

(5) Rabljeno prevozno sredstvo po tem členu je prevozno sredstvo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

• kopensko motorno vozilo je bilo dobavljeno po poteku šestih mesecev od datuma prve uporabe, plovilo in zrakoplov pa po poteku treh mesecev od datuma prve uporabe in
• s kopenskim motornim vozilom je prevoženih več kot 6000 kilometrov, s plovilom preplutih več kot 100 ur in z zrakoplovom preletenih več kot 40 ur.

(1) DDV se obračuna in plača od pridobitve prevoznega sredstva iz petega odstavka 11.a člena ZDDV, če se v skladu s šestim odstavkom 11.a člena ZDDV, šteje za novo prevozno sredstvo.

(2) Plačnik DDV je katerakoli oseba, ki pridobi novo prevozno sredstvo iz druge države članice, ne glede na to ali je identificirana za namene DDV ali ne.

(3) Oseba, ki ni identificirana za namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo, mora to pridobitev prijaviti davčnemu organu v kraju sedeža, stalnega oziroma običajnega prebivališča v 15 dneh od dneva pridobitve. Pridobitev novega prevoznega sredstva prijavi na obrazcu DDV-NPS-P1, ki je v prilogi I tega pravilnika in je njegov sestavni del. DDV odmeri davčni organ. Brez dokazila o plačilu DDV se prevoznega sredstva, ki je pridobljeno iz druge države članice, ne sme registrirati.

(4) Oseba, ki je identificirana za namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo, ki ni namenjeno nadaljnji prodaji, mora to pridobitev prijaviti davčnemu organu v 15 dneh od dneva pridobitve. Pridobitev novega prevoznega sredstva prijavi na obrazcu DDV-NPS-P2, ki je v prilogi II tega pravilnika in je njegov sestavni del. DDV izkaže v obračunu DDV. Brez predložitve obrazca DDV-NPS-P2, ki ga potrdi pristojni davčni organ, se prevoznega sredstva, ki je pridobljeno iz druge države članice, ne sme registrirati.

(5) Obrazca DDV-NPS-P1 in DDV-NPS-P2 se izpolnita v treh izvodih (za pridobitelja, davčni organ in registracijski organ).

(6) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki pridobi novo prevozno sredstvo zaradi nadaljnje prodaje, obračuna DDV v skladu s splošno ureditvijo in izkaže DDV v obračunu DDV.

(1) Šteje se, da so bila kopenska motorna vozila iz prve alinee petega odstavka 11.a člena ZDDV prvič dana v uporabo takrat, ko:

• se je vozilo prvič registriralo za cestno uporabo v eni od držav članic, ali
• je bilo vozilo dano na razpolago kupcu, če je bilo prepeljano iz države članice proizvajalca brez registracije za cestno uporabo v drugo državo članico, ali
• je proizvajalec ali njegov koncesionar vozilo uporabil za demonstracijo le-tega, če je bilo vozilo prepeljano iz države članice proizvajalca brez registracije za cestno uporabo v drugo državo članico, ali
• ko je bil izdan račun, ki se nanaša na prvo dobavo, če davčni organ ne more ugotoviti nobene od okoliščin iz prejšnjih alinej.

(2) Šteje se, da so bila plovila iz druge alinee petega odstavka 11.a člena ZDDV in zrakoplovi iz tretje alinee petega odstavka 11.a člena ZDDV prvič dana v uporabo takrat, ko:

• je proizvajalec dobavil plovilo ali zrakoplov prvemu kupcu oziroma lastniku, ali
• je bilo plovilo ali zrakoplov prvič dano na uporabo kupcu oziroma lastniku, ali
• je proizvajalec ali njegov koncesionar plovilo ali zrakoplov prvič uporabil za demonstracijo le-tega, ali
• je bilo plovilo ali zrakoplov prvič registrirano za uporabo v eni od držav članic, ali
• je bil izdan račun, ki se nanaša na prvo dobavo, če davčni organ ne more ugotoviti nobene od okoliščin iz prejšnjih alinej.

(1) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki dobavi novo prevozno sredstvo v drugo državo članico katerikoli osebi, ki ni identificirana za namene DDV, izpolni obrazec DDV-NPS-D1, ki je v prilogi III tega pravilnika in je njegov sestavni del.

(2) Obrazec DDV-NPS-D1 izpolni tudi davčni zavezanec iz 13.a člena ZDDV, če dobavi novo prevozno sredstvo pod pogoji iz 2. točke 31.a člena ZDDV.

(3) Davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka tega člena predloži obrazec DDV-NPS-D1 davčnemu organu v kraju sedeža, stalnega oziroma običajnega prebivališča v 8 dneh od dneva opravljene dobave. Obrazec DDV-NPS-D1 se izpolni v treh izvodih (za pridobitelja, dobavitelja in davčni organ), v štirih izvodih pa se izpolni le, če se obrazec potrebuje za registracijski organ.

(4) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki dobavi novo prevozno sredstvo v drugo državo članico osebi, ki je identificirana za namene DDV, vrednost dobave izkaže v obračunu DDV.

(5) Davčni organ vodi evidenco dobav novih prevoznih sredstev iz tretjega odstavka tega člena za namene izmenjave podatkov o dobavah novih prevoznih sredstev med državami članicami.

Tristranski posli so verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Davčni zavezanec - dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj Skupnosti davčnemu zavezancu - pridobitelju blaga v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje davčnemu zavezancu - prejemniku blaga v tretjo državo članico. Pridobitelj blaga, na osnovi prejetega računa za tristransko pridobitev blaga znotraj Skupnosti, izda račun prejemniku blaga za tristransko dobavo blaga znotraj Skupnosti.

 (1) Davčni zavezanec je vsaka oseba (pravna ali fizična) iz prvega odstavka 13. člena ZDDV, ne glede na to, ali je vpisana v sodni register oziroma drug ustrezen register ali predpisano evidenco.

(2) Davčni zavezanec opravlja dejavnost neodvisno (samostojno), če jo opravlja za svoj račun in na svojo odgovornost. Neodvisno opravljanje dejavnosti v nobenem primeru ne vključuje zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede delovnih pogojev, plačila in obveznosti delodajalca ustvarjajo odnos delodajalca in delojemalca.

(3) Fizična oseba, ki opravlja dejavnost deloma neodvisno (samostojno) in deloma odvisno (nesamostojno), je davčni zavezanec v delu, ki se nanaša na neodvisno dejavnost.

(4) Davčni zavezanec je tudi oseba, ki ima sedež oziroma bivališče izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), ki opravi obdavčljiv promet blaga oziroma storitev v Sloveniji, razen v primerih, ko ZDDV določa drugače.

 (1) Za tujo osebo, ki v Sloveniji opravlja pridobitno dejavnost preko podružnice oziroma kot podružnica, ustanovljena v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, obračunava in plačuje DDV podružnica tuje osebe. Podružnica tuje osebe nastopa v imenu in za račun tuje osebe, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.
(2) Tuja oseba, ki v skladu s predpisi ni dolžna ustanoviti podružnice, bo pa opravila promet v Sloveniji, se identificira za namene DDV in lahko imenuje davčnega zastopnika, ki v njenem imenu izpolnjuje obveznosti, določene z ZDDV in s tem pravilnikom.
(3) Tuji osebi se ni potrebno identificirati za namene DDV, če na ozemlju Slovenije ne bo opravila obdavčenega prometa, od katerega bi morala v skladu z ZDDV obračunati DDV.

(1) Tuja oseba iz 27. člena tega pravilnika lahko za davčnega zastopnika imenuje pravno ali fizično osebo, ki:

• opravlja dejavnost v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZDDV;
• ima sedež oziroma stalno bivališče v Sloveniji ter
• je identificirana za namene DDV v skladu z 59. členom ZDDV.

(2) Davčni zastopnik iz prejšnjega odstavka ne more biti podružnica tuje osebe.

(3) Davčni zastopnik v imenu tuje osebe izpolnjuje obveznosti in uveljavlja pravice iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, vodi knjige izdanih in knjige prejetih računov, plačuje DDV, vlaga zahtevke za vračilo presežka vstopnega DDV, itd.).

(4) Če istega davčnega zastopnika imenuje več tujih oseb, tak davčni zastopnik predlaga davčnemu organu obračune DDV ter izpolnjuje druge obveznosti oziroma uveljavlja pravice iz naslova DDV za vsako tujo osebo posebej.

(5) Tuja oseba mora davčnemu zastopniku poslati izvirnik računa, ki ga izda za opravljen promet blaga oziroma storitev, brez obračunanega DDV. Davčni zastopnik mora na podlagi izvirnika računa sestaviti dokument v dveh izvodih, na katerem mora navesti:

• svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče ter svojo identifikacijsko številko za DDV;
• datum izdaje dokumenta;
• ime in sedež oziroma stalno prebivališče tuje osebe ter identifikacijsko številko za DDV tuje osebe, ki mu jo je dodelil pristojni davčni organ Republike Slovenije;
• zaporedno številko, pod katero je dokument vpisan v knjigo izdanih računov, ki jo vodi v imenu tuje osebe;
• znesek DDV;
• vse druge podatke, ki so predpisani v 34. oziroma 35. členu ZDDV, če pa gre za tristranske dobave oziroma za dobavo novih prevoznih sredstev pa tudi podatke iz 94. in 98. člena tega pravilnika.

(6) Prvi izvod dokumenta in izvirnik računa iz petega odstavka tega člena, ki ga je davčni zastopnik prejel od tuje osebe, mora davčni zastopnik poslati kupcu blaga oziroma naročniku storitev, drug izvod dokumenta in kopijo računa, pa zadržati v svojem knjigovodstvu.

(7) Če tuja oseba imenuje davčnega zastopnika, je davčni zastopnik solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga mora v skladu z 39. členom ZDDV plačati tuja oseba, ter za plačilo morebitnih kazni in zamudnih obresti glede davčnega dolga. Če davčni organ ugotovi, da davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV, mu lahko prepove nadaljnje zastopanje.

(8) Davčni organ vodi o davčnih zastopnikih posebno evidenco.

(9) Ta člen se ne nanaša na promet blaga in storitev, v zvezi s katerim je plačnik DDV izključno prejemnik blaga ali storitev .

 (1) Če se tuja oseba, ki opravi dobave blaga oziroma storitev, za katere je z zakonom določeno, da je kraj obdavčitve v Sloveniji, ne identificira za namene DDV v Sloveniji in ne imenuje davčnega zastopnika, je v skladu z drugim stavkom drugega odstavka 12. člena ZDDV, plačnik DDV prejemnik blaga oziroma storitev.

(2) Plačnik DDV na podlagi drugega stavka drugega odstavka 12. člena ZDDV je tudi davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV in tuja oseba, ki ne opravlja dejavnosti preko podružnice oziroma ne imenuje davčnega zastopnika.

(3) Za storitve iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV, ki jih opravi tuja oseba, je plačnik DDV v skladu z 2. točko prvega odstavka 12. člena ZDDV, davčni zavezanec, prejemnik teh storitev.

(4) Za storitve iz 18.a, 18.b, 18.c in 18.d člena ZDDV, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je plačnik DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 12. člena ZDDV oseba, identificirana za namene DDV v Sloveniji, ki predloži izvajalcu storitve svojo identifikacijsko številko za DDV, na podlagi katere se kraj obdavčitve prenese v Slovenijo.

 (1) Če je v skladu s carinskimi predpisi mogoče več oseb opredeliti kot carinske dolžnike, ki so v skladu tretjim odstavkom 12. člena ZDDV pri uvozu blaga dolžni plačati DDV, so te osebe solidarno odgovorne za plačilo DDV.

(2) Če glede na okoliščine posameznega primera ni mogoče ugotoviti carinskega dolžnika v skladu s carinskimi predpisi, je dolžna DDV pri uvozu blaga plačati oseba, ki je dejanski prejemnik blaga.

V naslovu priloge V (Obrazec eRačuni) k pravilniku se beseda >prejemanjapošiljanja

 Pri storitvah iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV, ki se opravijo za naročnike s sedežem ali stalnim oziroma običajnim prebivališčem izven Skupnosti ali za davčne zavezance s sedežem znotraj Skupnosti, vendar ne v tisti državi članici, v kateri ima izvajalec storitev sedež, poslovno enoto ali stalno prebivališče, je kraj opravljanja storitev:

• kraj, kjer ima naročnik sedež ali poslovno enoto, kateri se storitve opravijo;
• kraj kjer ima naročnik stalno prebivališče oziroma, kjer običajno prebiva, če takega kraja ni.

V prilogi VII (Priloga k obrazcu DDV-O) k pravilniku se besedilo pod oznako 17 >Druge dobave blaga znotraj SkupnostiPromet blaga v drugih državah članicah

Besedilo pod oznako 35 >Prejemnikom blaga in storitev kot plačnikom DDVprejemniki blaga in storitev kot plačniki DDV

Priloga VIII (Obrazec KP-O) in priloga IX (Struktura identifikacijskih številk za DDV v državah članicah, vključno z njihovimi kodami) k pravilniku se nadomestita z novima prilogama, ki sta v prilogi tega pravilnika in sta njegov sestavni del.

V prilogi XVII (Obrazec I-RAČ-D) k pravilniku se v naslovu knjige doda naslednje besedilo: >IN ZA PROMET BLAGA V DRUGIH DRŽAVAH ČLANICAH

Naslov nad stolpci 7, 8 in 9 se spremeni tako, da se glasi: >OPROŠČENE DOBAVE IN DRUG PROMET

Naslov stolpca 8 se spremeni tako, da se glasi >Promet v drugih državah članicah

V prilogi XIX (Obrazec P-RAČ-P) k pravilniku se v naslovu stolpcev 11 in 12 črta beseda >SKUPNI

Priloga XXI (Obrazec PE-7) in priloga XXII (Obrazec PE-17) k pravilniku se nadomestita z novima prilogama, ki sta v prilogi tega pravilnika in sta njegov sestavni del.

 Pri zaračunavanju nevrnjene vračljive embalaže, nastane obveznost obračuna DDV v obdobju, v katerem je bila embalaža zaračunana.

 (1) V skladu s prvim in drugim odstavkom 20. člena ZDDV nastane davčna obveznost takrat ko v skladu s carinskimi predpisi nastane obveznost obračuna carinskega dolga.

(2) Tretji odstavek 20. člena ZDDV se uporabi vedno, kadar bi obveznost obračuna carinskega dolga morala nastati v skladu s carinskimi predpisi, pa ne nastane, ker je za zadevno blago predpisana stopnja uvoznih dajatev "prosto".

Če je račun izdan v istem davčnem obdobju v katerem je opravljena dobava blaga oziroma opravljena storitev, nastane obveznost obračuna DDV na dan, ko je izdan račun.

(1) Če davčni zavezanec izvrši plačilo preden je blago prepeljano iz druge države članice v Slovenijo, ne nastane obveznost obračuna DDV.

(2) Če davčni zavezanec prejme plačilo, preden opravi dobavo blaga v drugo državo članico, ne nastane obveznost obračuna DDV.

(1) Če je bila opravljena pridobitev blaga, račun pa ni bil izdan do roka, ki je določen v drugem odstavku 19.a člena ZDDV, nastane obveznost obračuna DDV na petnajsti dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila opravljena pridobitev blaga.

(2) Če je bila opravljena pridobitev blaga in je bil račun izdan do roka, ki je določen v drugem odstavku 19.a člena ZDDV, nastane obveznost obračuna DDV na dan, ko je izdan račun.

(3) Če je bila opravljena pridobitev blaga in je bil izdan račun do roka, ki je določen v drugem odstavku 19.a člena ZDDV, oseba, ki opravi pridobitev blaga pa računa ne prejme do tega roka, nastane obveznost obračuna DDV na petnajsti dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila opravljena pridobitev blaga.

Od neporabljenega materiala iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika se DDV obračunava in plačuje od tržne vrednosti tega materiala.

Kot vrednost iz četrtega odstavka 21. člena ZDDV se šteje tržna vrednost vsakega blaga ali storitve, ki je predmet zamenjave.

Lastna cena po šestem odstavku 21. člena ZDDV se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov.

(1) Davčna osnova za obračun DDV od storitev izterjave dolgov je vse, kar davčni zavezanec, ki opravi izterjavo, prejme za plačilo.

(2) Davčna osnova za obračun DDV od storitev factoringa (pravi in nepravi factoring) je enaka znesku (diskont, stroški, provizija), ki ga davčni zavezanec, ki je prevzemnik dolga (factor), zaračuna upniku, razen zamudnih obresti.

(3) Davčna osnova za obračun DDV od storitev gospodarjenja z vrednostnimi papirji je plačilo (provizija), ne glede na to, na kakšen način je plačilo dogovorjeno.

Davčna osnova pri pridobitvi novega prevoznega sredstva je skupni znesek, ki ga je oseba plačala za novo prevozno sredstvo, vključno z dodatno opremo, ki je bila vgrajena v novo prevozno sredstvo prej, preden je bilo novo prevozno sredstvo dobavljeno kupcu v Slovenijo.

(1) Po osmem odstavku 21. člena ZDDV se davčna osnova poveča, kadar je izvršeno višje plačilo od dogovorjenega, ne glede na razloge za višje plačilo.

(2) Po desetem odstavku 21. člena ZDDV lahko davčni zavezanec zmanjša znesek DDV tudi od naknadno priznanih popustov, kot so npr. superrabati in popusti zaradi slabše kakovosti blaga, če so bili dogovorjeni neposredno med dobaviteljem in prejemnikom.

(3) Zmanjšanje davčne osnove po desetem odstavku 21. člena ZDDV se pri dobavitelju lahko opravi ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel pisno obvestilo prejemnika, da je popravil vstopni DDV.

(4) Če kupec vrne blago, pri dobavi katerega je bil izdan račun, na podlagi katerega je odbil vstopni DDV, se davčna osnova lahko popravi le, če so izpolnjeni pogoji iz desetega odstavka 21. člena ZDDV.

(5) V primerih iz četrtega odstavka 12. člena tega pravilnika se davčna osnova lahko popravi le, če so izpolnjeni pogoji iz desetega odstavka 21. člena ZDDV.

(6) Če je prišlo do prekinitve pogodbe oziroma odpovedi dobave blaga ali odpovedi izvršitve storitve, potem, ko je že bil izdan račun, na podlagi katerega bi prejemnik lahko uveljavljal odbitek vstopnega davka, se davčna osnova lahko popravi le, če so izpolnjeni pogoji iz desetega odstavka 21. člena ZDDV.

(7) Če je prejemnik blaga ali storitev iz prejšnjega odstavka končni potrošnik, lahko davčni zavezanec, ne glede na drugi stavek desetega odstavka 21. člena ZDDV, zmanjša davčno osnovo, če razpolaga z dokumentom, ki upravičuje prekinitev pogodbe oziroma odpoved dobave blaga, in če dokaže, da je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno.

Če je za opravljeno dobavo blaga v skladu s 3. točko drugega odstavka 4. člena ZDDV dogovorjeno plačilo v obrokih, in se davčna osnova tekom roka odplačevanja spreminja zaradi uporabe variabilne obrestne mere, s tem pa tudi davčna obveznost, se skupna sprememba davčne osnove lahko ugotovi enkrat letno, vendar najkasneje v zadnjem davčnem obdobju tekočega leta oziroma najkasneje v davčnem obdobju, v katerem je zapadel v plačilo zadnji obrok.

(1) V skladu z 2. točko drugega odstavka 22. člena ZDDV se v davčno osnovo pri uvozu blaga vštevajo tisti dodatni stroški, ki so uvozniku neposredno zaračunani, in katerih vrednost je v trenutku sprejema carinske deklaracije določena in dokazljiva na podlagi razpoložljivih listin.

(2) Če je bilo blago predmet carinskega skladiščenja, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga med skladiščenjem pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.

(3) Če je bilo blago v času carinskega skladiščenja predmet običajnih postopkov in ravnanj v skladu s carinskimi predpisi in se na zahtevo carinskega deklaranta vrednost teh postopkov ne všteva v carinsko vrednost blaga, se zahteva deklaranta upošteva tudi pri določanju vrednosti iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.

(4) Če je bilo blago obdelano, dodelano, predelano ali popravljeno v okviru postopka aktivnega oplemenitenja po odložnem sistemu, pa za pridobljene proizvode nastane obveznost obračuna DDV pri uvozu, se za določitev davčne osnove po prvem odstavku 22. člena ZDDV za plačilo DDV za uvoženo blago, vdelano v pridobljeni proizvod, upošteva ista metoda določitve deleža uvoženega blaga v pridobljenem proizvodu, kot je bila v skladu s carinskimi predpisi uporabljena za določitev tega deleža zaradi izračuna višine carinskega dolga.

(5) Če je blago, katerega davčno osnovo je treba določiti, v prosti coni, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga medtem, ko je blago v prosti coni pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.

(6) Če je bilo blago v času, ko se je nahajalo v prosti coni, v skladu s carinskimi predpisi predmet običajnih postopkov in ravnanj in se na zahtevo carinskega deklaranta vrednost teh postopkov ne všteva v carinsko vrednost blaga, se zahteva deklaranta upošteva tudi pri določanju vrednosti iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.

(7) V skladu z drugim in tretjim odstavkom 22. člena ZDDV se dokazuje, da so v davčno osnovo vključeni posamezni elementi, oziroma da so iz nje izključeni, z dokumenti, ki jih mora zadevna oseba predložiti carinskemu organu zaradi ugotavljanja carinske vrednosti blaga v skladu s carinskimi predpisi.

(8) Določbe tega člena, ki se nanašajo na določanje davčne osnove za blago v prosti coni, se smiselno uporabljajo tudi za blago v prostih skladiščih.

(1) V skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZDDV se davčna osnova iz prvega odstavka 22. člena ZDDV pri ponovnem uvozu blaga ugotovi v skladu s carinskimi predpisi, tako, da se od carinske vrednosti ponovno uvoženega blaga odšteje vrednost začasno izvoženega blaga.

(2) Carinska vrednost ponovno uvoženega blaga in vrednost začasno izvoženega blaga se ugotovita v skladu s carinskimi predpisi.

(3) Če se v skladu s carinskimi predpisi carinska vrednost blaga, ki se ponovno uvaža, določa na podlagi stroškov popravila začasno izvoženega blaga, tako ugotovljena vrednost predstavlja tudi vrednost iz četrtega odstavka 22. člena ZDDV za obračun DDV od uvoza blaga.

(4) Pri določitvi davčne osnove za obračun DDV od uvoza blaga, ki je bilo začasno izvoženo na pasivno oplemenitenje, se upoštevata tudi drugi in tretji odstavek 22. člena ZDDV.

 (1) Šteje se, da je srednji tečaj Banke Slovenije iz drugega odstavka 23. člena ZDDV tisti, ki je javno objavljen na dan nastanka davčne obveznosti.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se davčni zavezanec lahko odloči, da bo pod pogoji iz tega člena za vse preračune vrednosti v tekočem mesecu uporabljal enoten mesečni tečaj.

(3) Mesečni tečaj iz prejšnjega odstavka je srednji tečaj Banke Slovenije, javno objavljen predzadnjo sredo meseca, pred mesecem, za katerega davčni zavezanec preračunava vrednosti.

(4) Če se srednji tečaj Banke Slovenije za posamezno valuto, ki ga uporablja v skladu s tretjim odstavkom tega člena, spremeni za 1% ali več, mora davčni zavezanec ne glede na drugi odstavek tega člena uporabiti spremenjeni tečaj tekom meseca. V tem primeru davčni zavezanec kot mesečni tečaj za preračun vrednosti v zvezi z davčnimi obveznostmi, ki nastanejo v okviru preostanka koledarskega meseca, uporablja srednji tečaj Banke Slovenije, objavljen v sredo pred tednom, v katerem je zavezanec ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za spremembo tečaja.

(5) Davčni zavezanec mora na zahtevo davčnega organa zagotoviti podatke o uporabljenih tečajih.

(1) DDV se v skladu s 24., 24.a in 25. členom ZDDV obračunava po stopnji 20% oziroma 8,5% od davčne osnove.

(2) Pri izračunu zneska DDV, ki je vsebovan v plačilu, se uporablja preračunana davčna stopnja, ki se izračuna na naslednji način:

stopnja DDV x 100

preračunana davčna stopnja = ----------------------

100 + stopnja DDV

(3) Preračunana stopnja 20% znaša 16,6667%, preračunana stopnja 8,5% znaša 7,8341%.

(4) Če je za posamezno blago ob uvozu, glede na namen uporabe, mogoče uporabiti splošno ali nižjo davčno stopnjo, se lahko nižja davčna stopnja uporabi le, če davčni zavezanec blago uporabi za namen, za katerega je predpisana nižja davčna stopnja.

Od plačil, izvršenih v skladu s petim odstavkom 19. člena ZDDV, se DDV obračuna po preračunani stopnji, v skladu s tretjim odstavkom 50. člena tega pravilnika.

Ne glede na razvrstitev blaga v tarifne oznake kombinirane nomenklature, ki je veljavna na dan nastanka davčne obveznosti, so tarifne oznake kombinirane nomenklature, uporabljene v tem pravilniku tiste, ki so določene z uredbo o kombinirani nomenklaturi s carinskimi stopnjami za leto 2003 (Uradni list RS, št. 104/02). Pri ugotavljanju, katero blago se uvršča v posamezno tarifno oznako, se upošteva navodilo za uvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo (Uradni list RS, št. 61/03).

(1) Med izdelke (blago) iz 1. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo izdelki in kmetijski pridelki, ki so samostojno ali kot dodatki in nadomestki, primerni za zaužitje brez predhodne priprave ali po običajnem postopku priprave hrane kot hrana za ljudi oziroma krma za živali (v nadaljevanju: hrana) ter kmetijski pridelki (semena, rastline in žive živali), ki se pridelujejo z namenom zagotavljanja surovin za pripravo hrane za ljudi oziroma krme za živali in se uvrščajo v naslednje oznake kombinirane nomenklature (v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka):

1. žive živali (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0105), žive ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: 0301 razen 0301 10, 0306 in 0307) ter živi kunci, žabe, srnjad, jerebice, fazani in druga divja perutnina;
2. meso in drugi užitni klavnični izdelki (tarifne oznake: od 0201 do vključno 0210);
3. ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: 0301 razen 0301 10 ter od 0302 do vključno 0307);
4. mlečni izdelki (tarifne oznake: od 0401 do vključno 0406);
5. perutninska in ptičja jajca (tarifne oznake: 0407 00 in 0408);
6. naravni med (tarifna oznaka: 0409 00 00);
7. drugi užitni izdelki živalskega izvora (tarifni oznaki: 0410 00 00 in 0504 00 00);
8. užitne vrtnine, koreni in gomolji (tarifne oznake: od 0701 do vključno 0714);
9. užitno sadje in oreški (tarifne oznake: od 0801 do vključno 0813);
10. kava, čaj in začimbe (tarifne oznake: od 0901 do vključno 0910);
11. žita (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008);
12. proizvodi mlinske industrije (tarifne oznake: od 1101 00 do vključno 1106), škrob iz tarifnih oznak 1108 11 00 in 1108 19 90;
13. oljna semena in plodovi (tarifne oznake: 1201 00, 1202 10 90, 1202 20 00, 1203 00 00, 1204 0090, 1206 00 91 in 1206 00 99), moka iz soje (tarifna oznaka 1208 10 00), semena za kaljenje iz tarifnih oznak 1209 21 00 in 1209 91 90, in bučna semena iz tarifne oznake 1209 91 90;
14. razne rastline in njihovi deli (tarifna oznaka: 1211), rožiči (tarifna oznaka: 1212 10 10), alge (tarifna oznaka: 1212 20 00), koščice in jedra (tarifna oznaka: 1212 30 00) in drugo, primerno za človeško prehrano (tarifna oznaka: 1212 99 80), rastlinski sokovi in ekstrakti iz tarifne oznake 1302 19 98;
15. žitna slama in pleve (tarifna oznaka: 1213 00 00), krmna koleraba, krmna pesa, korenje za krmo; seno, lucerna, detelja, esparzeta, krmni ohrovt, volčji bob, grašica in podobni pridelki za krmo (tarifna oznaka: 1214);
16. masti in olja živalskega in rastlinskega izvora (tarifne oznake: od 1501 00 do vključno 1502 00, od 1506 00 00 do vključno 1509, od 1511 do vključno 1512 in od 1514 do vključno 1517), masti in olja rib in morskih sesalcev iz tarifne oznake 1504;
17. izdelki iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev (tarifne oznake: od 1601 00 do vključno 1605);
18. sladkor in sladkorni proizvodi (tarifne oznake: od 1701 do vključno 1704);
19. kakav v prahu, brez dodatka sladkorja ali drugih sladil (tarifna oznaka: 1805 00 00) ter čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav (tarifna oznaka: 1806);
20. izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski izdelki (tarifne oznake: od 1901 do vključno 1905);
21. proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin (tarifne oznake: od 2001 do vključno 2009);
22. razna živila (tarifne oznake: od 2101 do vključno 2106);
23. pijače (tarifne oznake: 2009 in 2201 do vključno 2202), kis in nadomestki kisa (tarifna oznaka: 2209 00);
24. ostanki in odpadki živilske industrije (tarifne oznake: od 2301 do vključno 2306, 2308 00);
25. izdelki, ki se uporabljajo kot krma (hrana) za živali (tarifna oznaka: 2309);
26. sol iz tarifnih oznak 2501 00 10 in 2501 00 91;
27. morska pena iz tarifne oznake 2530 90 20;
28. sladila, in sicer manitol (tarifna oznaka: 2905 43 00), sorbitol (tarifni oznaki: 2905 44 in 3824 60) in acesulfam (tarifna oznaka: 2934 99 90); lecitin (tarifna oznaka 2923 20 00); saharin in njegove soli (tarifna oznaka: 2925 11 00), provitamini in vitamini (tarifna oznaka: 2936); matični mleček iz tarifne oznake 3001 20 90;
29. preparati za zaslajevanje in dietetična sol iz tarifne oznake 3824 90 99.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se uporabi splošna stopnja DDV za izdelke in kmetijske pridelke, ki so sicer uvrščeni v eno izmed tarifnih oznak iz prejšnjega odstavka, vendar se ne uporabljajo kot hrana ali kot surovina za pripravo hrane, niti niso uvrščeni med živali za pitanje ter semena in sadike, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, določene v prvem, drugem in tretjem odstavku 60. člena tega pravilnika. Prav tako se splošna stopnja DDV, ne glede na prejšnji odstavek, uporabi za izdelke, ki vsebujejo več kot 0,5 volumskega odstotka alkohola pri 20 (C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku.

(3) Priprava jedi iz 1. točke 25. člena ZDDV pomeni pripravo in strežbo jedi v dejavnosti, ki se po predpisih šteje za gostinsko dejavnost.

(4) Po 1. točki 25. člena ZDDV je obdavčena tudi prodaja pijač in hrane iz prodajnih avtomatov (sendvičev, čokolad, prigrizkov...), kot tudi prodaja toplih in hladnih napitkov iz prodajnih avtomatov (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: G/52.63), razen alkoholnih pijač in izdelkov, ki vsebujejo več kot 0,5 volumenskega odstotka alkohola pri 20 (C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku.

(1) Med zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni v humani in veterinarski medicini, iz 3. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:

• zdravila iz tarifnih oznak 3003 in 3004 za uporabo v zdravljenju ali preprečevanju internih in eksternih bolezni ljudi in živali;
• antiserumi in druge frakcije krvi; cepiva; toksini; človeški, živalski in rastlinski virusi in antivirusi in bakteriofagi iz tarifne oznake 3002.

(2) Med izdelke za nadzorovanje rojstev iz 3. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:

• kemična sredstva za kontracepcijo na osnovi hormonov ali spermicidov (tarifna oznaka: 3006.60);
• preservativi iz tarifnih oznak 3926 90 99 in 4014 10 00;
• kontracepcijske spirale (tarifna oznaka: 9018 90 85).

(3) Med izdelke za higiensko zaščito iz 3. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:

• vata, gaza, obveze in podobni proizvodi (npr. obliži, obkladki) iz tarifne oznake 3005;
• izdelki iz tarifne oznake 3006 10 (sterilni kirurški katgut, sterilni materiali in sterilni adhezivi v kirurgiji za zapiranje ran; sterilna laminarija in sterilni tamponi; sterilna absorpcijska sredstva za zaustavljanje krvavitev v kirurgiji in zobarstvu);
• izdelki iz tarifne oznake 3006 40 00 (zobarski cementi in druga zobarska polnila; cementi za rekonstrukcijo kosti).

(4) Med izdelke iz prve alinee prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: medicinski preparati, našteti v uradni zdravilniški knjigi (farmakopeji), ki ne vsebujejo zadosti aktivnih sestavin, da bi jih lahko šteli kot primerne za terapevtsko ali profilaktično rabo (na primer: preparati zoper aknavost, ki so namenjeni predvsem čiščenju kože); koloidno žveplo iz tarifne oznake 2802, razen, če je pripravljeno v odmerkih ali pakiranjih za prodajo na drobno za terapevtske ali profilaktične namene; koloidi plemenitih kovin, četudi so pripravljeni za medicinsko rabo (tarifna oznaka: 2843); vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj in preparati iz tarifnih oznak od 3303 do 3307 tudi, če imajo terapevtske ali profilaktične lastnosti; medicinska mila (tarifna oznaka: 34 01); insekticidi, dezinfekcijska sredstva in druga sredstva iz tarifne oznake 3808.

(5) Med izdelke iz druge alinee prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: človeška kri in živalska kri, pripravljena za terapevtsko, profilaktično ali diagnostično uporabo, ki je oproščena plačila DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 26. člena ZDDV; mikroorganske kulture in diagnostični seti.

(6) Med izdelke iz prve alinee tretjega odstavka tega člena se ne uvrščajo: povoji, obliži itd., ki vsebujejo cinkov oksid in pa povoji za zlome, ki so prevlečeni z mavcem in niso pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene; sadra, specialno žgana in fino zmleta za zobarske potrebe in preparati na osnovi sadre za uporabo v zobarstvu (tarifne oznake: 2520 ali 3407); izdelki iz tarifne oznake 3006 in sanitarne brisače in sanitarni tamponi (tarifne oznake: 4818, 5601 ali 6307).

(1) Med izdelke iz 4. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:

1. invalidski vozički (tarifna oznaka: 8713) ter deli in pribor za invalidske vozičke (tarifna oznaka: 8714 20 00);
2. ortopedske priprave, tudi bergle, kirurški in kilni pasovi; opornice in druge priprave za prelome; umetni deli telesa; aparati za izboljšanje sluha in druge priprave, ki se nosijo na telesu ali vdelajo v telo, da bi odpravile hibo ali invalidnost (tarifna oznaka: 9021);

2.a prsna proteza iz tarifne oznake 3926 90 98;

3. otroški tricikel za otroke z motorično prizadetostjo (tarifna oznaka: 8712 00 80), lesen stolček za otroke z motorično prizadetostjo (tarifna oznaka: 9401), terapevtski valji, terapevtske žoge, terapevtske gibalne deske in terapevtske blazine za otroke z motorično prizadetostjo (tarifne oznake: 3926 90 98 in 9506), sobno dvigalo in dvigalo za kopalnico (tarifna oznaka: 8428 90 98);
4. ortopedski čevlji, izdelani po meri (tarifna oznaka: 9021 90 90) in začasni čevlji, namenjeni za uporabo po težkih operacijah na stopalih (64. poglavje carinske tarife);
5. električni stimulatorji pri inkontinenci blata in urina ter mišično živčni stimulatorji (tarifna oznaka: 9018 90 75);
6. dihalni aparati (tarifna oznaka: 9019 20 00), merilec pretoka zraka (tarifna oznaka: 9018 90 85), ventilator (tarifni oznaki: 84 14 51 in 84 14 59);
7. pripomočki pri umetno izpeljanem črevesju (tarifne oznake: 3214 10 10, 3506 10 00, 3923 21 00 do 3923 29 90 in 9018 39 00);
8. pripomočki pri težavah z odvajanjem seča (iz tarifnih oznak: 3923, 9018 39 00, 4818 40 90, 5601 10 10 ali 5601 10 90 in 9021 90 90, 3214 10 10, 3506 10 00), urinske vrečke (iz tarifne oznake: 9018 90 85), podloge za bolnike (iz tarifne oznake: 4803 00 90), pletene mrežaste spodnje hlače za namestitev inkontinenčnih vložkov (iz tarifnih oznak 6108 21, 6108 22 in 6108 29);
9. aparati za določanje glukoze v krvi (tarifna oznaka: 9027), diagnostični trakovi za aparate za določanje glukoze v krvi (tarifna oznaka: 9027 90 50), mehanski injektorji (tarifni oznaki: 9018 31 10 in 9018 31 90), igle za mehanski injektor (tarifna oznaka: 9018 32 10), prožilna naprava in lanceta za prožilno napravo (tarifna oznaka: 9018 90 85), brizga z iglo za enkratno uporabo (tarifni oznaki: 9018 31 10 in 9018 31 90), igle za enkratno uporabo (tarifna oznaka: 9018 32 10), diagnostični trakovi za optično čitanje in diagnostični testi (tarifni oznaki: 3822 00 00 in 9027 90 50) in lanceta (tarifna oznaka: 9018 90 85), inzulinska črpalka (tarifna oznaka: 9021 90 90), infuzijski set za inzulinsko črpalko (tarifni oznaki: 9021 90 90 in 9018 39 00), rezervoar za inzulinsko črpalko (tarifni oznaki: 9021 90 90, 90 18 39 00), potisna paličica z navojem za inzulinsko črpalko (tarifni oznaki: 9021 90 90 in 9018 39 00);
10. kanile in katetri (tarifna oznaka 9018 39 00) in razpoznaven pribor za traheostomo;
11. rokavice za poganjanje vozička (tarifne oznake: 6216 00 00, 4203 29 91 in 4203 29 99), navleke za krn, terapevtske kompresijske nogavice (tarifna oznaka: 6115), če imajo stopnjo kompresije 18 mmHg ali več;
12. pripomočki za slepe in slabovidne: očala za korekcijo vida (tarifne oznake: 9004 10 10, 9004 10 91, 9004 90 10 in 9004 90 90); leče (tarifni oznaki: 9001 40 in 9001 50); kukala za slabovidne (tarifna oznaka: 9005); lupe za slabovidne (tarifna oznaka: 9013); stekla (tarifni oznaki: 9002 90 00 in 9004 90 10), Fresnelova prizma in dodatek za prizmo (tarifna oznaka: 9002 90 00); kontaktne leče (tarifna oznaka: 9001 30 00); palice za slepe (tarifni oznaki 6602 00 00 ali 9021 90 90).

(2) Med pripomočke za oskrbo stome iz 7. točke prvega odstavka se uvrščajo tudi vrečke za tanko črevo, debelo črevo ali sečila, prilagojevalniki, prilagojevalniki v kombinaciji z različnimi vrečkami iz tarifne številke 3926 90 91 in 3926 90 98.

(3) Med izdelke iz prvega odstavka tega člena se uvrščajo tudi deli in pribor za navedene izdelke, če se uvrščajo v isto tarifno številko kot izdelek ter črpalke (kot del inzulinske dozirne naprave) iz tarifne oznake 8413.

(4) Po nižji stopnji DDV se v skladu s 4. točko prvega odstavka 25. člena ZDDV obdavčuje tudi vzdrževanje in popravilo izdelkov iz tega člena.

(5) Med blago iz 1. točke prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo vozila, ki so preprosto preurejena tako, da jih invalid lahko vozi (kot npr.: avtomobili z ročno krmiljeno sklopko, s pospeševalnikom itd., ki se uvrščajo v tarifno oznako 8703 ali bicikli, opremljeni s posebnim dodatkom, s pomočjo katerega jih invalid lahko poganja z eno nogo, ki se uvrščajo v tarifno oznako 8712) in nosilni vozički za premeščanje bolnikov v bolnicah, na klinikah itd., ki se uvrščajo v tarifno oznako 9402.

(6) Med pripomočke iz prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: nogavice za krčne žile (tarifna oznaka: 6115), razen kompresijskih nogavic iz 11. točke prvega odstavka tega člena; navadna zaščitna sredstva in naprave, namenjena za zmanjševanje pritiska na določene dele stopala (tarifni oznaki: 3926, če so iz plastičnih mas ali 4014, če so iz celularne gume, pritrjene z lepljivim obližem na gazo); oporni pasovi ali drugi podporni izdelki iz tekstila, katerih osnovna funkcija za podpiranje ali držanje organov izhaja iz njihove elastičnosti (na primer nosečniški pasovi, prsni povoji, trebušni povoji, trakovi za sklepe in mišice-navadno tarifni oznaki: 6212 ali 6307; serijsko izdelana obutev z dvignjenim lokom notranjega podplata za ublažitev ravnih stopal (64. poglavje carinske tarife), razen začasnih čevljev, namenjenih po težkih operacijah na stopalih iz četrte točke prvega odstavka tega člena; pripomočki, ki se namestijo v posteljo ali na podstavek (zaščitne obloge na postelji, naprave za raztegovanje zlomov, izdelane iz cevi itd.).

(7) Med ortopedske pripomočke iz 2. točke prvega odstavka tega člena se, ne glede na to, da so uvrščeni v tarifno oznako 9021, ne uvrščajo ortopedski pripomočki za živali.

(1) Prevoz potnikov in njihove osebne prtljage iz 5. točke 25. člena ZDDV vključuje potniški promet na rednih ali izrednih linijah po železnici (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/60.1), cestah (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/60.2), vodi (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/61) ali zraku (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/62).

(2) Med potniški promet iz prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo prevozi, ki so oproščeni plačila DDV v skladu z ZDDV.

(3) Osebna prtljaga je prtljaga, ki jo imajo uporabniki prevoznih storitev med prevozom s seboj, ter prtljaga, ki jo je potnik oddal zaradi prevoza istemu prevozniku v času začetka prevoza, prepeljana pa je bila kasneje, vendar le, če ta prevoz ni bil zaračunan posebej.

 (1) Med izdelke iz 6. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:

• tiskane knjige, brošure, letaki in podobno gradivo (tarifna oznaka: 4901);
• časopisi, revije in druge periodične publikacije (tarifna oznaka: 4902);
• otroške slikanice (tarifna oznaka: 4903);
• glasbena dela (tarifna oznaka: 4904 00 00);
• zemljevidi ter hidrografske in podobne karte vseh vrst (tarifna oznaka: 4905).

(2) Med izdelke iz prejšnjega odstavka tega člena se ne uvrščajo izdelki, ki vključujejo nad 50% reklamnih vsebin.

Storitve izvajalskih umetnikov iz 8. točke 25. člena ZDDV so: igranje, petje, plesanje, recitiranje ali drugačno umetniško izvajanje avtorskih ali folklornih del s strani igralcev, pevcev, glasbenikov, plesalcev in podobnih oseb. Za izvajalske umetnike se štejejo tudi režiserji dramskih predstav, dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov, oblikovalci tona ter varietejski in cirkuški umetniki.

(1) Po stopnji 8,5% iz 11. točke 25. člena ZDDV se obdavčuje gradnja in dobava stanovanj, stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov in stanovanjskih stavb za posebne namene ali njim pripadajočih delov (v nadaljnjem besedilu: stanovanjski objekti) ter njihova gradnja, obnova in popravila, kadar so zaračunana neposredno investitorju.

(2) Če so stanovanjski objekti iz prvega odstavka tega člena sestavni del poslovnih stavb, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.

(3) Za pripadajoče dele stanovanjskih objektov se štejejo individualni prostori ter skupni prostori ali gradbeni elementi ali inštalacije, naprave in oprema tega objekta, kadar so zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj v tem objektu.

(4) Stanovanjske stavbe za posebne namene iz prvega odstavka tega člena so na primer: stavbe, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, stavbe za bivanje starejših, študentov in otrok.

(5) Storitve gradnje, obnove in popravil stanovanjskih objektov so storitve, uvrščene v šifro F/45 standardne klasifikacije dejavnosti.

(6) Do 31. decembra 2007 se obračunava in plačuje DDV po stopnji 8,5% tudi od stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje ter delov teh objektov, ki niso del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh.

(1) Med živali za pitanje iz 12. točke 25. člena ZDDV uvrščajo domače živali, ki so običajno namenjene za razplod (reprodukcijo) in rejo v okviru dejavnosti živinoreje (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.2) in ribogojstva (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: B/05.02) in se uvrščajo v naslednje tarifne oznake:

• žive živali za razplod in nadaljnjo rejo (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0105 ter kunci in čebele);
• žive ribe za razplod (tarifna oznaka: 0301 razen 0301 10);
• raki in mehkužci za razplod iz tarifnih oznak: 0306 in 0307.

(2) Med živali iz prvega odstavka tega člena se uvrščajo tudi ptičja valilna jajca (tarifne oznake: od vključno 0407 00 11 do vključno 0407 00 19) ter bikovo seme (tarifna oznaka: 0511 10 00) in seme drugih živali iz tarifne oznake: 0511 99 90.

(3) Med semena in sadike iz 12. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo semena in sadike kmetijskih in gozdnih rastlin, ki so dane v promet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s semeni in sadikami in so uvrščene v naslednje tarifne oznake:

• žive rastline, razen okrasnih (tarifne oznake: 0602 10, 0602 20, 0602 90 10, 0602 90 30 in 0602 90 41);
• semenski krompir (tarifna oznaka: 0701 10 00), čebulček, semenski česen in šalotka, druga semena užitnih čebulnic (tarifna oznaka: 0703), semenski hibrid sladke koruze (tarifna oznaka: 0712 90 11), sušena semena stročnic (tarifna oznaka: 0713);
• seme začimb (tarifni oznaki: 0909 in 0910 99 10);
• semenska žita (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008);
• oljna semena za setev (tarifne oznake: od 1201 00 do vključno 1207), seme, plodovi in trosi za setev (tarifna oznaka: 1209, razen 1209 30 00 in 1209 99 91), seme rožiča (tarifna oznaka: 1212 10 99).

(4) Med gnojila iz 12. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo gnojila iz tarifnih oznak: od 3101 00 00 do vključno 3105.

(5) Med fitofarmacevtska sredstva iz 12. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo izdelki, ki so v skladu s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih uvrščeni v seznam fitofarmacevtskih sredstev, ki so registrirana za promet in uporabo v Republiki Sloveniji.

(6) Med storitve iz 12. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:

• storitve za rastlinsko pridelavo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.412;
• storitve za živinorejo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.42, razen nege, čuvanja in oskrbe hišnih živali ter storitev zatočišč za živali ter reja živali ali posamezna dela v okviru reje živali pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti A/01.2, kadar se izvajajo kot storitve proti plačilu, razen storitev v okviru gojenja hišnih živali;
• gozdarske storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/02.02; dela pri vzdrževanju gozdnih cest in vlak ter dela pri gojenju, varstvu in izkoriščanju gozda;
• ribiške in ribogojske storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: B/05.02;
• veterinarske storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.20 za živali, navedene v prvem odstavku tega člena.