(1) Kot odtujitev sredstev se pri
ugotavljanju davčne
osnove po tem poglavju zakona (poglavje 2.1.) šteje tudi
prenehanje
opravljanja dejavnosti. Pri ugotavljanju davčne osnove pri prenehanju
opravljanja dejavnosti se ne šteje za odtujitev prenos
nepremičnin in
opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je
zavezanec ob začetku opravljanja dejavnosti prenesel iz gospodinjstva v
podjetje, in nepremičnin in opreme, ki jih je naknadno prenesel iz
gospodinjstva v podjetje v stvarni obliki in so bile zgrajene oziroma
pridobljene pred pričetkom opravljanja dejavnosti.
Kot
pridobitev sredstev se pri ugotavljanju davčne osnove po tem poglavju
zakona šteje tudi pridobitev sredstev ob prevzemu
nadaljevanja
opravljanja dejavnosti. Prihodki se upoštevajo v skladu z
računovodskimi standardi.
Odtujitve in pridobitve sredstev
po prvem in drugem odstavku tega člena se štejejo za
transakcije med
povezanimi osebami.
Ne glede na prejšnje odstavke tega
člena, se lahko zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev
pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje:
1.
prenehanje
opravljanja dejavnosti zavezanca, če dejavnost nadaljuje druga fizična
oseba (v nadaljnjem besedilu: novi zasebnik) in so izpolnjeni naslednji
pogoji:
a) zavezanec
je prenehal z opravljanjem dejavnosti
zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z
veljavnimi predpisi ali zaradi prenosa dejavnosti ali dela dejavnosti
na zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz prvega odstavka 109. člena
tega zakona, otroka, posvojenca ali pastorka,