Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

POZOR: to ni najnovejša različica besedila

Zakon o dohodnini - ZDoh-1 - UPB3 Uradno prečiščeno besedilo

DOHODNINA, POVRAČILA -

Velja od: Objavljeno:

Objavljeno v:

Čistopis - uradno prečiščeno besedilo

    1. Kazalo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja dohodnine.
(2) Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb.
2. člen
(uporaba zakona)
Dohodnina se ugotavlja po določbah zakona, ki velja na dan 1. januarja leta, za katero se dohodnina odmerja, če ni s tem zakonom drugače določeno.
3. člen
(pripadnost dohodnine)
Dohodnina je prihodek državnega proračuna, če ni z zakonom drugače določeno.
II. ZAVEZANEC ZA DOHODNINO IN OBSEG DAVČNE OBVEZNOSTI
4. člen
(zavezanec za dohodnino)
Zavezanec in zavezanka za dohodnino je fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
5. člen
(obseg davčne obveznosti)
(1) Rezident in rezidentka (v nadaljnjem besedilu: rezident) je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije.
(2) Nerezident in nerezidentka (v nadaljnjem besedilu: nerezident) je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.
1. Rezidentstvo
6. člen
(rezident)
Zavezanec je rezident Slovenije v kateremkoli
času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih
pogojev:
1. ima uradno
prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;
2.
biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem
predstavništvu,
konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem
predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji, kot
javni
uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je zakonec ali
vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca in prebiva s to
osebo;
3. je bil
rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta
in biva izven Slovenije zaradi zaposlitve:
a)
v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji
Republike
Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri
Evropski
uniji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji,
brez diplomatskega ali konzularnega statusa;
7. člen
(nerezident)
(1) Ne glede na 6. člen tega zakona, je
zavezanec nerezident, če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
1.
opravlja delo kot oseba z diplomatskim ali konzularnim statusom v
Sloveniji v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali
mednarodni
misiji skupine tujih držav ali tuje države, ali je zakonec ali
vzdrževani družinski član take osebe in prebiva s to osebo, če ni
slovenski državljan;
2.
bi postal rezident samo zaradi
opravljanja dela kot funkcionar, strokovnjak ali uslužbenec mednarodne
organizacije, če ni slovenski državljan;
3.
bi postal rezident samo zaradi zaposlitve:
a)
v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni
misiji tuje
države v Sloveniji kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni
funkciji brez diplomatskega ali konzularnega statusa in ni slovenski
državljan;
b) kot
uslužbenec tuje države v Sloveniji v funkciji,
ki ni diplomatska, konzularna ali mednarodna, pod pogojem, da ta tuja
država na podlagi vzajemnosti podobnega uslužbenca Republike Slovenije
ne šteje za svojega rezidenta;
c)
kot uslužbenec v institucijah
Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem
institutu ali Evropski investicijski banki, v Sloveniji;
4.
je fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
a)
bo bivala v Sloveniji izključno zaradi zaposlitve kot tuj strokovnjak
za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra,
2. Vir dohodka
8. člen
(splošno o virih dohodka)
Dohodek ima vir v Sloveniji, če je po
katerikoli od določb tega poglavja mogoče določiti vir dohodka v
Sloveniji.
9. člen
(vir dohodka iz zaposlitve in iz opravljanja
storitev in poslov)
Dohodek iz zaposlitve in dohodek iz
opravljanja storitev
in poslov imata vir v Sloveniji, če se zaposlitev izvaja ali storitev
oziroma posel opravi v Sloveniji.
10. člen
(2)
(vir dohodka, če je dohodek izplačal
rezident ali poslovna enota nerezidenta v Sloveniji)
(1) Dohodki imajo vir v Sloveniji, če je
dohodek izplačala
ali ji je bil zaračunan, oseba, ki je rezident po tem zakonu ali po
zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ali poslovna enota
nerezidenta po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb, in sicer:
1.
dohodek iz zaposlitve in dohodek iz
opravljanja storitev in poslov, če se v skladu s tem zakonom oziroma
zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, šteje za
odbitno
postavko pri izračunu davčne osnove rezidenta ali poslovne enote
nerezidenta iz virov dohodka znotraj Slovenije ali bi bil odbitna
postavka, če bi rezident ali poslovna enota nerezidenta bil zavezanec
oziroma ne bi bil oproščen dohodnine ali davka od dohodkov
pravnih oseb;
2.
dohodek, izplačan delojemalcem, tudi članom uprave, članom nadzornih
svetov ali drugim osebam, ki opravljajo podobno funkcijo, iz dobička;
3.
pokojnine in drugi dohodki iz naslova pokojninskega in invalidskega
zavarovanja;
4.
dividende;
5.
obresti, dohodek iz prenosa premoženjske pravice in dohodek iz
oddajanja premoženja v najem, razen v primeru, če je dohodek izplačala
poslovna enota izven Slovenije in se v skladu s tem zakonom oziroma
zakonom, ki ureja davek od dohodka pravnih oseb, šteje za
odbitno
postavko pri izračunu davčne osnove, ki pripada poslovni enoti izven
Slovenije;
6. vsak
drug dohodek, za katerega ni mogoče določiti
vira po 9., 11. do 14. členu ali po drugih določbah tega člena, razen v
primeru, če je dohodek izplačala poslovna enota izven Slovenije in se v
skladu s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davek od dohodka pravnih
oseb, šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove,
ki pripada
poslovni enoti izven Slovenije.
Za poslovno enoto
nerezidenta po tem zakonu se šteje poslovna enota
nerezidenta, določena
z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
11. člen
(3)
(1) Dohodek, ki ga pridobi rezident z
opravljanjem
dejavnosti, ima vir v Sloveniji, razen dohodka, ki ga pridobi z
opravljanjem dejavnosti v ali preko poslovne enote v tujini.
Dohodek, ki ga pridobi nerezident z opravljanjem dejavnosti v ali preko
poslovne enote v Sloveniji, ima vir v Sloveniji.
Šteje se, da je dohodek od premičnin, ki so del poslovnega
premoženja
poslovne enote, vključno z dohodkom od odtujitve te poslovne enote,
pridobljen z opravljanjem dejavnosti v ali preko poslovne enote.
12. člen
(3)
(vir dohodka od nepremičnin in od dohodka iz
kmetijske in gozdarske dejavnosti)
(1) Dohodek od nepremičnine in pravic na
nepremičnini,
vključno z dobičkom iz kapitala od odsvojitve nepremičnine, ki je v
Sloveniji, ima vir v Sloveniji.
Dobiček iz kapitala od
odsvojitve nepremičnine iz prvega odstavka tega člena je tudi dobiček
iz kapitala od odsvojitve lastniških deležev in pravic iz
lastniških
deležev v gospodarski družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja,
katerih več kot 50% vrednosti izhaja posredno ali neposredno iz
nepremičnin in pravic na nepremičninah, ki so v Sloveniji.
Dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki se opravlja na
zemljiščih, ki so v Sloveniji, ima vir v Sloveniji.
13. člen
(vir dohodka od vrednostnih papirjev in
lastniških deležev)
Dohodki od:
1.
vrednostnih papirjev in pravic iz vrednostnih papirjev, ki jih izdajo:
a)
Republika Slovenija, Banka Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti,
14. člen
(vir dohodka iz vzajemnih skladov)
Dohodki iz vzajemnega sklada, vključno z
dobičkom iz
kapitala, doseženim z odsvojitvijo investicijskih kuponov, imajo vir v
Sloveniji, če vzajemni sklad upravlja družba za upravljanje, ki je
rezident Slovenije po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
III. PREDMET OBDAVČITVE
III. PREDMET OBDAVČITVE
15. člen
(5)
(1) Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične
osebe, ki so
bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako
koledarskemu letu.
Dohodki so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem
zakonom drugače določeno.
Za dohodek po tem zakonu se šteje vsako izplačilo oziroma
prejem
dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet.
Dohodek, prejet v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne cene,
če ni z zakonom drugače določeno.
Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je
prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da
je dohodek
prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na
razpolago fizični osebi.
16. člen
(7)
(1) V primeru transakcij in izplačil dohodkov
med
povezanimi osebami se kot podlaga za ugotovitev višine
dohodka
uporabljajo primerljive tržne cene.
Metode za določanje primerljive tržne cene so določene z zakonom, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
Povezana oseba po tem zakonu je družinski član ali katerakoli oseba, ki
jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se
šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali
njegovega
zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca,
bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in
posvojitelji. Za zakonca se šteje tudi oseba, ki živi z
zavezancem v
življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima
lastniški delež ali
pravico do lastniškega deleža v višini najmanj
25% v obliki vrednosti
vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi
lastniških
deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se
šteje, da ima
določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima
neposredno ali
posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.
Če je pravica do dohodka prenesena na drugo osebo, se šteje,
da je
prejemnik tega dohodka oseba, ki je navedeno pravico prenesla, razen v
primeru, če je hkrati opravljen tudi neomejen in nepreklicen prenos
premoženja, ki je vir dohodka iz navedenega premoženja, na drugo osebo,
če ni s tem zakonom drugače določeno.
Pridobljeni dohodek in
nastali stroški v tuji valuti se preračunajo v tolarje po
srednjem
tečaju Banke Slovenije. Preračun se opravi na dan pridobitve dohodka
oziroma nastanka stroškov, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
Za družinskega člana iz 4. točke prvega odstavka 25. člena, iz 27.
člena, iz šestega odstavka 79. člena ter iz tretjega
odstavka 90. člena
tega zakona se šteje zakonec zavezanca ali oseba, s katero
zavezanec
živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki
ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot
zakonska zveza, otrok, posvojenec in pastorek zavezanca ali otrok
osebe, s katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski
skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska
razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza ter
starši in
posvojitelji zavezanca.
Dohodek, prejet v naravi, se poveča s koeficientom davčnega odtegljaja,
če:
1.
v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek, obstaja
obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja od tega
dohodka, in
2. ni
drugega dohodka zavezanca prejetega v denarju
pri izplačevalcu dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi se od tega
dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.
16.a člen
(2)
(splošno pravilo o neobdavčenih
dohodkih)
(1) Določbe tega zakona, ki se
nanašajo na oprostitev
plačila dohodnine, določbe, ki določajo dohodke, ki se ne
vštevajo v
davčno osnovo, in določbe 19. člena tega zakona se nanašajo
na dohodke,
ki imajo vir v Sloveniji, in na dohodke, ki imajo vir izven Slovenije.
Pri presoji, ali se določbe iz prvega odstavka tega člena
nanašajo tudi
na dohodek iz virov izven Slovenije, se za namene tega zakona smiselno
uporabljajo predpisi, veljavni v Sloveniji.
17. člen
(dohodek)
Dohodki po tem zakonu so:
1.
dohodek iz zaposlitve,
ki vključuje tudi dohodek iz opravljanja storitev, razen dohodka iz
opravljanja storitev, ki se šteje za dohodek iz 2. točke
tega člena,
2. dohodek
iz dejavnosti,
3.
dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
4.
dohodek iz premoženja,
5.
dobiček iz kapitala,
6.
drugi dohodki.
18. člen
(2)
(1) Pri opredeljevanju ali je posamezni
dohodek iz
zaposlitve ali dohodek iz dejavnosti, se uporabljajo kriteriji, na
podlagi katerih se določi, ali posamezna fizična oseba nastopa v
odvisnem ali v neodvisnem razmerju pri opravljanju dela ali storitev.
Pri opredeljevanju narave razmerja se izhaja iz naslednjih kriterijev:
1.
nadzor in navodila v zvezi z opravljanjem dela ali storitev,
2.
osebno opravljanje dela ali storitev,
3.
zagotavljanje sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev,
4.
prevzemanje finančnih in drugih tveganj ter odgovornosti v zvezi z
opravljanjem dela ali storitev,
5.
način opravljanja dela ali storitev ter način plačila,
6.
pravica do odstopa od pogodbe in prevzemanje odgovornosti v zvezi s tem,
7.
neposredna udeležba na dobičku ali izgubi, izhajajoči iz opravljanja
dela ali storitev,
ki
se uporabijo na podlagi dejstev in okoliščin posameznega
primera.
Če posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz zaposlitve in delno iz
prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti
dohodek iz
zaposlitve.
(3) Če
posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz
dejavnosti in delno iz prenosa premoženjske pravice, se
šteje, da je v
celoti dohodek iz dejavnosti.
19. člen
(kaj se ne šteje za dohodke po
tem zakonu)
Ne glede na 17. člen tega zakona se za
dohodke fizične osebe po tem zakonu ne štejejo:
1.
dediščine in volila, razen tistih, ki jih fizična oseba
prejme v zvezi
z opravljanjem dejavnosti iz 33. člena tega zakona;
2.
darila,
prejeta od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali z
delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s
prejemnikom, razen daril, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z
opravljanjem dejavnosti iz 33. člena tega zakona;
3.
dobitki od iger na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo;
4.
izplačila, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja za primer
bolezni, poškodbe ali invalidnosti, katerega zakon, ki ureja
zavarovalništvo, ne določa kot obvezno zavarovanje, ali
izplačila na
podlagi zavarovanja za škodo, povzročeno na osebnem
premoženju, in za
škodo v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske
dejavnosti, kot je določena v 57. členu tega zakona;
5.
sredstva
ali dobički, ki jih pridobi fizična oseba na podlagi prenosov sredstev
med svojim podjetjem, v katerem samostojno opravlja dejavnost, in
svojim gospodinjstvom ali na podlagi prenehanja opravljanja dejavnosti;
navedena določba ne vpliva na obveznosti te fizične osebe, ki opravlja
dejavnost, po poglavju III.2.
20. člen
(oprostitev plačila dohodnine)
Dohodnine se ne plača od:
1.
denarne pomoči, ki jo
posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi
predpisi, razen denarne pomoči, ki jo posameznik prejme v zvezi z
opravljanjem dejavnosti, kot je določena v 33. členu tega zakona in v
zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
kot je določena v 57. členu tega zakona;
2.
subvencije, ki se v
skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna za določene
namene, razen dohodkov, ki jih posameznik prejme v zvezi z opravljanjem
dejavnosti, kot je določena v 33. členu tega zakona, in v zvezi z
opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je
določena v 57. členu tega zakona;
3.
dohodkov, ki jih v obliki
povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi
prejmejo
upravičenci na podlagi zakona o vojnih invalidih, zakona o žrtvah
vojnega nasilja, zakona o posebnih pravicah žrtev vojne za Slovenijo,
zakona o popravi krivic, zakona o vojnih veteranih in zakona o
družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in
zakona o
republiških priznavalninah, razen prejemkov, ki
predstavljajo redni
dohodek;
4.
doživljenjske mesečne rente, ki jo posameznik prejme
po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in zakonu o posebnih pravicah žrtev
v vojni za Slovenijo 1991;
5.
dohodkov, ki jih v obliki povračil
stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi prejmejo
upravičenci
na podlagi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
zdravstvenega zavarovanja ter na podlagi obveznega zavarovanja za
primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, razen
dohodkov, ki
predstavljajo redni dohodek na podlagi navedenega zavarovanja;
6.
vrnitve premoženja in odškodnine, prejete v skladu z
zakonom, ki ureja
denacionalizacijo in zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih
sankcij;
7.
odškodnine na podlagi sodbe sodišča zaradi
osebnih poškodb (telesnih
poškodb, bolezni ali smrti) ali poškodovanja
osebnega premoženja,
vključno z zamudnimi obrestmi, razen odškodnine, ki
predstavlja
nadomestilo za izgubljeni dohodek. Med navedene odškodnine
je mogoče
šteti tudi odškodnine zaradi osebnih
poškodb ali poškodovanja osebnega
premoženja, izplačane na podlagi sodne ali izven sodne poravnave, ki ni
sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, in če
odškodnina ne
presega utemeljen in razumen znesek, ki je običajen za
odškodnine,
izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih;
8.
zamudnih obresti, izplačanih na podlagi sodne odločbe;
9.
odškodnine neupravičeno obsojenim in priprtim v skladu z
zakonom, ki ureja kazenski postopek;
10.
odškodnine upravičencem po zakonu, ki ureja povrnitev
škode osebam,
okuženim z virusom HIV zaradi transfuzije krvi ali krvnih pripravkov in
odškodnine upravičencem po zakonu, ki ureja prepoved
proizvodnje in
prometa z azbestnimi izdelki ter zagotavljanje sredstev za
prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno;
11.
odškodnine po zakonu, ki ureja plačilo odškodnine
žrtvam vojnega in
povojnega nasilja, vključno z dohodki, ki jih upravičenec doseže ob
prvi prodaji obveznic, ki jih je izdala Republika Slovenija za
poplačilo odškodnine, in podobne odškodnine, ki
jih žrtve vojnega in
povojnega nasilja prejmejo iz tujine;
12.
starševskega dodatka
in pomoči ob rojstvu otroka, ki jih upravičenci prejmejo na podlagi
zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke
ali na
podlagi predpisa samoupravne lokalne skupnosti;
13.
otroškega
dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego za otroka, ki
potrebuje posebno nego in varstvo, ki ga upravičenci prejmejo na
podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske
prejemke;
14.
preživnine, ki jo prejme fizična oseba na podlagi sodne odločbe,
sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih in od nadomestila preživnine,
izplačanega na podlagi zakona, ki ureja jamstveni in preživninski sklad;
15.
nagrade in povračila stroškov skrbniku v skladu z zakonom,
ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja;
16.
rejnin, ki se izplačujejo iz proračuna v skladu z zakonom, ki ureja
rejniško dejavnost;
17.
denarnih pomoči za brezposelnost, ki se izplačujejo iz proračuna v
skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje za primer brezposelnosti;
18.
pomoči in prejemkov, ki jih država in samoupravna lokalna skupnost
zagotavlja socialno ogroženim v skladu z zakonom, ki ureja socialno
varstvo, in zakonom, ki ureja lokalno samoupravo;
19.
prejemkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v
institucionalno varstvo po zakonu, ki ureja socialno varstvo;
20.
invalidnine, invalidskega dodatka in dodatka za posebno invalidnost po
zakonu o vojnih invalidih in zakonu o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju ter nadomestilo za invalidnost po zakonu o družbenem
varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;
21.
varstvenega dodatka k pokojnini po zakonu o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju;
22.
dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, zakonu o vojnih veteranih, zakonu o vojnih invalidih in
zakonu, ki ureja socialno varstvo, ter dodatka za tujo nego in pomoč po
zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih
oseb;
23.
štipendije in drugih prejemkov, izplačanih osebi, ki je
vpisana kot
učenec, dijak ali študent za polni učni ali
študijski čas, v zvezi z
izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov, in
sicer iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen
kadrovskih štipendij) in od navedenih prejemkov, ki jih
financira tuja
država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna, kulturna ali
znanstveno-raziskovalna ustanova, razen prejemkov, ki so prejeti kot
nadomestilo za izgubljeni dohodek ali v zvezi z opravljanjem dela
oziroma storitev; učenec, dijak ali študent za polni učni
ali študijski
čas je oseba, katere primarna dejavnost je študij;
24.
prejemkov, izplačanih za kritje šolnine in
stroškov prevoza ter bivanja
osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni
učni ali
študijski čas, ki jih izplača ustanova, ustanovljena z
namenom
štipendiranja, ki ni povezana oseba ali sedanji,
prejšnji ali bodoči
delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom;
25.
prejemkov v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja
študentske
prehrane, mesečnih vozovnic za prevoze učencev, dijakov in
študentov,
ki se šolajo izven kraja bivanja, varstva in vzgoje v vrtcih
in drugih
podobnih pomoči, ki se v skladu z zakonom o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja, zakona o visokem
šolstvu, zakona
o osnovni šoli ter zakona o vrtcih financirajo iz proračuna
države ali
občine;
26. prejemkov,
ki jih osebam s statusom begunca v
Sloveniji, osebam z začasnim zatočiščem v Sloveniji in
tujcem, ki jim
je dovoljeno začasno zadrževanje v Sloveniji, zagotavlja proračun ali
mednarodna organizacija v skladu z zakonom o tujcih, zakonom o začasnem
zatočišču in drugimi predpisi;
27.
pomoči, ki jih socialno ali
drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo v skladu z
zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne
organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali
zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom,
ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki
deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva;
28.
pomoči, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov,
katerih ustanovitev in poslovanje je v skladu z zakonom, ki ureja
ustanove;
29.
nadomestila za uporabo sredstev, ki jih je
zavezanec dal na razpolago za obrambne potrebe in za potrebe varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, in od povračila škode
navedeni
osebi v skladu z zakonom o obrambi, zakonom o materialni dolžnosti in
zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
30.
enkratne denarne pomoči po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah;
31.
izplačil stroškov in nagrad osebam za tajno policijsko
delovanje in
sodelovanje pri izvajanju ukrepov, ki so odobreni na podlagi zakona o
policiji in zakona o kazenskem postopku ter za plačilo koristnih
informacij v zvezi s kaznivimi dejanji ali njihovimi storilci ter od
izplačil stroškov in nagrad v zvezi s tajnim pridobivanjem
podatkov na
podlagi zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji;
32.
enkratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača sindikat svojim članom z
namenom nudenja materialne pomoči v primerih socialne ogroženosti ter v
primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt, elementarne
in druge
nezgode), če je izplačana pod pogoji, ki so določeni z aktom, ki ga
sprejme reprezentativni sindikat na ravni države;
33.
obveznih
prispevkov za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance v
skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna lokalna
skupnost, pod pogojem, da Slovenija oziroma samoupravna lokalna
skupnost ne nastopa kot njihov delodajalec;
34.
dobička iz
kapitala od odsvojitve premičnin, ki niso določene v 86. členu tega
zakona in od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, razen dobička
iz kapitala delojemalca, ki odsvoji pravico do nakupa delnic ali
pridobitve drugega premoženja; navedena določba ne vpliva na davčno
obveznost fizične osebe, ki opravlja dejavnost po poglavju III.2 tega
zakona;
35. denarne
nagrade za osvojeno medaljo na olimpijskih
igrah ter svetovnih, evropskih in drugih mednarodnih prvenstvih, ki se
izplača iz proračuna v skladu s pravilnikom, ki ureja merila za
izvajanje letnega programa športa na državni ravni;
36.
od
dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o vojaški službi v
rezervni
sestavi, razen od nadomestil plače oziroma izgubljenega zaslužka ter
razen od dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru
ter v
izrednem in vojnem stanju);
37.
od dohodkov, vključno s povračili stroškov, prejetih na
podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka;
38.
prejemkov iz medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru
strojnih krožkov, ki jih pridobi gospodinjstvo iz petega odstavka 60.
člena tega zakona, ki se mu dohodek ugotavlja na podlagi 57. člena tega
zakona, v višini in pod pogoji, ki jih določi minister,
pristojen za
finance v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo;
39.
plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike za okoljske programe, ki
so namenjena osnovni kmetijski in osnovni gozdarski dejavnosti;
40.
dohodkov, prejetih v zvezi s prostovoljnim usposabljanjem za nepoklicno
opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v
skladu s posebnimi
predpisi, razen dohodkov, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni
dohodek;
41. povračil
stroškov sodnega ali upravnega postopka,
ki jih je fizični osebi dolžna plačati druga oseba na podlagi sodne ali
upravne odločbe oziroma sklepa;
42.
pokojninske rente in odkupne
vrednosti, izplačane v skladu z zakonom o prvem pokojninskem skladu
Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih
investicijskih družb;
43.
veteranskega dodatka po zakonu o vojnih veteranih;
44.
dohodkov, doseženih s prodajo odpadnega papirja, ki ga v okviru
zbiralne akcije, ki jo organizira šola, zberejo učenci ali
dijaki;
45.
odškodnine žrtvam kaznivih dejanj po zakonu, ki ureja
odškodnine žrtvam
kaznivih dejanj, razen odškodnine, ki predstavlja
nadomestilo za
izgubljeni dohodek;
46.
plačila za vodenje knjigovodstva na
kmetijah po uradni metodologiji Evropske unije za zbiranje
računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev
(Farm Accountancy Data Network – FADN), ki so namenjena
vodenju
knjigovodstva za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost;
47.
izplačila za delo obsojencev, mladoletnikov in pripornikov, ki med
prestajanjem pripora, kazni zapora in izvrševanjem vzgojnega
ukrepa
oddaje v prevzgojni dom delajo;
48.
denarnih izplačil za občasno
ali začasno nego ali pomoč invalidom, ki jih fizičnim osebam
izplačujejo reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki
delujejo na državni ravni.
21. člen
(4)
(1) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega
zakona,
nerezident ne plačuje dohodnine od dobička iz kapitala, pod pogojem, da
ima dobiček iz kapitala vir v Sloveniji samo po 13. ali 14. členu tega
zakona in če vrednostni papir ali lastniški delež, ki ga
nerezident
odsvoji, ni del pretežnega lastniškega deleža. Pretežni
lastniški delež
je vsak lastniški delež, na podlagi katerega zavezanec ima
ali je imel
v kateremkoli času v preteklih petih letih pred odsvojitvijo deleža,
neposredno ali posredno preko povezanih oseb, vsaj 10% delež
glasovalnih pravic ali vsaj 10% delež v kapitalu oziroma v posameznem
razredu delnic določene pravne osebe.
Ne glede na drugi
odstavek 5. člena tega zakona, fizična oseba, ki je rezident v državi
članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki ni Slovenija, ne
plačuje dohodnine od dohodka od prihrankov – ki ima vir v
Sloveniji in
o katerem je plačilni zastopnik dolžan poročati davčnemu organu v
skladu z določbami poglavja, ki ureja dajanje podatkov o dohodku od
prihrankov v obliki plačil obresti v zakonu, ki ureja davčni postopek

če je upravičeni lastnik navedenega dohodka.
Ne glede na
drugi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka
iz zaposlitve, prejetega za delo pri tujem diplomatskem
predstavništvu
ali konzulatu, (ali drugem predstavništvu tuje države),
mednarodni
organizaciji v Sloveniji ali instituciji EU v Sloveniji, če ga prejme
oseba, ki se v skladu s 1. do 3. točko prvega odstavka 7. člena tega
zakona šteje za nerezidenta.
Ne glede na drugi odstavek 5.
člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka, doseženega z
opravljanjem dejavnosti, razen od dohodka iz dejavnosti nastopajočega
izvajalca ali športnika, ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
1.
prejemnik dohodka je nerezident,
2.
dejavnosti v Sloveniji ne opravlja v ali preko poslovne enote in je
prisoten v Sloveniji manj kot 183 dni v katerem koli obdobju 12 mesecev
in
3. ni obveznosti
obračunavanja, odtegovanja in plačevanja davčnega odtegljaja v skladu s
54. členom tega zakona.
22. člen
(oprostitev plačila dohodnine za rezidente,
uslužbence v
institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem
monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki)
Ne glede na prvi odstavek 5. člena tega
zakona, se
dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident
kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni
banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki,
pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v institucijah
Evropske skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem
institutu oziroma Evropski investicijski banki. Ta dohodek se ne
upošteva pri izračunu višine dohodnine od
preostalega obdavčljivega
dohodka takega rezidenta.
1. Dohodek iz zaposlitve
1. Dohodek iz zaposlitve
23. člen
(3)
(1) Dohodek iz zaposlitve vključuje vse
dohodke, ki jih
prejme fizična oseba na podlagi zaposlitve (v nadaljnjem besedilu:
delojemalec) od izplačevalca, ki je delodajalec ali druga oseba (v
nadaljnjem besedilu: delodajalec), v zvezi s preteklo ali sedanjo
zaposlitvijo.
(2) Kot
zaposlitev se šteje vsako odvisno
pogodbeno razmerje, na podlagi katerega ima fizična oseba pravico do
plačila za opravljeno delo ali storitev, ne glede na to, ali gre za
fizično ali intelektualno delo, vključno z ustvarjanjem ali izvedbo
avtorskega dela in ne glede na čas trajanja zaposlitve.
24. člen
(2)
(dohodki, ki se štejejo za
dohodek iz zaposlitve)
(1) Dohodek iz zaposlitve vključuje vsako
izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo.
Za dohodek iz zaposlitve se šteje dohodek iz delovnega
razmerja in
dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi,
ki ima naravo odvisnega razmerja po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu:
dohodek iz drugega pogodbenega razmerja).
25. člen
(2)
(1) Dohodek iz delovnega razmerja vključuje
zlasti:
1. plačo,
nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki
vključuje tudi provizije,
2.
regres za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno
pomoč,
3. povračilo
stroškov v zvezi z delom,
4.
boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega
družinskega člana,
5.
nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z
delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali
zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo,
6.
vsako
izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o
zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni
prejemki,
7. prejemki,
prejeti zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve,
8.
nadomestila in drugi prejemki, ki so prejeti od delodajalca ali druge
osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve oziroma
obveznega zavarovanja za socialno varnost,
9.
dohodek na podlagi udeležbe v dobičku.
Za dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi:
1.
dohodki, prejeti za vodenje poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na
podlagi poslovnega razmerja,
2.
dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih
zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Sloveniji ali v
organih
lokalne samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo,
3.
dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz delovnega
razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz delovnega razmerja
in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju,
ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih
dohodkov,
4.
nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega
zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer
brezposelnosti in za starševsko varstvo, ki jih prejmejo
fizične osebe,
ki opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki
niso v delovnem razmerju,
5.
plačilo, ki se izplača fizični
osebi, ki opravlja dejavnost, kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v
delovnem razmerju, kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih
predpisih, ki določajo sodelovanje določenih fizičnih oseb pri
izvajanju dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne
skupnosti, kot je to primeroma v primeru sodelovanja pri odpravljanju
posledic naravnih in drugih nesreč,
6.
pokojnine, nadomestila in
drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in
prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
razen izplačila odkupne vrednosti v skladu z zakonom o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem skladu
Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih
investicijskih družb.
26. člen
(3)
(1) Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja
vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev.
Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se šteje tudi
dohodek,
prejet za stvaritev avtorskega dela in dohodek za izvedbo avtorskega
ali folklornega dela, ne glede na vrsto pogodbe, ki je podlaga za
izplačilo navedenih dohodkov.
Za dohodek iz drugega
pogodbenega razmerja se šteje tudi dohodek verskih delavcev
iz naslova
razmerja z versko skupnostjo, ki nima vseh elementov delovnega
razmerja, v višini, ki ga določi Vlada Republike Slovenije
(v
nadaljnjem besedilu: vlada), pri čemer dohodek ne sme biti
manjši od
zneska, ki zagotavlja socialno varnost v Sloveniji in ne večji od
zneska minimalne plače v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo.
27. člen
(5)
(1) Boniteta je vsaka ugodnost v obliki
proizvoda,
storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu
družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z
zaposlitvijo.
Boniteta vključuje zlasti:
1.
uporabo osebnega vozila za privatne namene,
2.
nastanitev,
3.
posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne,
4.
popust pri prodaji blaga in storitev,
5.
izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana,
6.
zavarovalne premije in podobna plačila,
7.
darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve
nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu
družinskemu članu,
8.
pravico delojemalcev do nakupa delnic.
Za boniteto po tem zakonu se ne štejejo ugodnosti
manjših vrednosti, ki
jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je
zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in
rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih
zagotavljanja običajnih ugodnosti.
Za boniteto se ne štejejo
plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje
delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca.
28. člen
(3)
(1) Pokojnina je dohodek, prejet na podlagi
obveznega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obveznega dodatnega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja in prostovoljnega dodatnega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skladu z zakonom o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem
skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih
investicijskih družb in vključuje tudi državno pokojnino, odpravnino in
oskrbnino vdovi ali vdovcu, dodatek za rekreacijo in pokojnino v obliki
mesečne pokojninske rente.
Za pokojnino se štejejo tudi
pokojnine, prejete na podlagi drugih posebnih predpisov, kot zlasti
pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
bivših
vojaških zavarovancev, pokojnine po predpisih o starostnem
zavarovanju
kmetov, dodatki k tujim pokojninam in akontacije tujih pokojnin po
predpisih o zagotavljanju socialne varnosti.
Pri presoji,
ali je dohodek iz prvega odstavka tega člena, ki je prejet iz tujine,
pokojnina, se za namene tega zakona smiselno uporabljajo predpisi, ki
urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji.
29. člen
(5)
(1) Osnova za dohodnino (v nadaljnjem
besedilu: davčna
osnova) od dohodka iz delovnega razmerja je dohodek iz 25. člena tega
zakona, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost,
ki jih je na
podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec.
Obvezni prispevki za socialno varnost, ki so primerljivi z obveznimi
prispevki za socialno varnost v Sloveniji in jih delojemalec plačuje v
sklad, priznan za davčne namene v katerikoli drugi državi, se pri
ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz 25. člena tega zakona
odštejejo pod pogojem, da fizična oseba ni bila rezident
Slovenije
neposredno pred začetkom opravljanja dela iz delovnega razmerja v
Sloveniji in je v tem času že prispevala v navedeni sklad.
Ne glede na prvi odstavek tega člena, se v davčno osnovo od pokojnin,
nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega
zavarovanja šteje dohodek, kot je odmerjen v skladu z
zakonom o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v skladu z drugimi predpisi,
zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je
na podlagi
posebnih predpisov dolžan plačevati prejemnik teh dohodkov. Za
določitev davčne osnove pri vdovski in družinski pokojnini se
upošteva
število družinskih članov, ki jo prejemajo. V davčno osnovo
od
navedenih dohodkov, prejetih iz tujine, se šteje dohodek,
kot je
odmerjen v skladu s predpisi.
Davčna osnova od dohodka iz
prvega in drugega odstavka 26. člena tega zakona je vsak posamezni
dohodek, zmanjšan za normirane stroške v
višini 10% dohodka. Dejanske
stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela in
storitev je
mogoče uveljavljati, in sicer se priznajo na podlagi dokazil (računov)
največ do višine, ki jo na podlagi 31. člena tega zakona
določi vlada.
Davčna osnova od dohodka iz tretjega odstavka 26. člena tega zakona, je
vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za
socialno
varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati
verski delavec.
29.a člen
(posebna davčna osnova)
(1) Ne glede na določbe 29., 30. in 31. člena
tega zakona,
se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja javnemu uslužbencu
in funkcionarju po zakonu, ki ureja razmerja plač v javnem sektorju,
napotenemu na delo v tujino, vštevajo samo tisti dohodki
oziroma deli
dohodka iz delovnega razmerja, po vsebini in obsegu ustrezajoči
dohodkom iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemal za enaka dela v
Sloveniji.
(2) Ne
glede na določbe 29., 30. in 31. člena tega
zakona, se v davčno osnovo od dohodka, ki ga zavezanec doseže v zvezi z
zaposlitvijo na trgovski ladji dolge plovbe, ki pluje po odprtem morju,
če je zaradi take zaposlitve odsoten iz Slovenije vsaj šest
mesecev v
davčnem letu, všteva 70% dohodka.
30. člen
(2)
(vrednotenje bonitet in vštevanje
v davčno osnovo)
(1) Znesek bonitete se praviloma določa na
podlagi
primerljive tržne cene. Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti,
se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal
pri
delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete, če ni s tem zakonom
drugače določeno. Tako ugotovljena boniteta se zmanjša za
plačila, ki
jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene
bonitete, če ni s tem zakonom drugače določeno.
31. člen
(dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne
všteva
v
davčno osnovo)
(1) V davčno osnovo dohodka iz delovnega
razmerja se ne vštevajo:
1.
obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih
predpisov dolžan plačevati delodajalec;
2.
premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, ki jih za račun delojemalca zavarovanca plačuje
delodajalec izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v
državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v
poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je
enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
za delojemalca – zavarovanca in ne več kot 549.400 tolarjev
letno.
Glede uskladitve premije, ki se ne všteva v davčno osnovo in
načina
objave usklajenih zneskov premije, se uporablja 113. člen tega zakona;
3.
povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med
delom, stroški
prevoza na delo in z dela, terenski dodatek in nadomestilo za ločeno
življenje ter povračila stroškov v zvezi s službenim
potovanjem, kot je:
a)
dnevnica,
2. Dohodek iz dejavnosti
32. člen
(splošno o dohodku iz dejavnosti)
Dohodek iz dejavnosti po tem poglavju zakona
je:
1. dohodek,
dosežen z opravljanjem dejavnosti,
2.
dohodek, dosežen s posameznim poslom.
2.1. Dohodek, dosežen z opravljanjem
dejavnosti
2.1. Dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti
33. člen
(dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti)
Za dohodek, dosežen z opravljanjem
dejavnosti, se šteje
dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne
glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje
dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske
ali
gozdarske ter z njima povezane dejavnosti, poklicne dejavnosti ali
druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z
izkoriščanjem
premoženja in premoženjskih pravic.
34. člen
(2)
(izključitev iz dohodka, doseženega z
opravljanjem dejavnosti)
(1) Ne glede na 33. člen tega zakona, se za
dohodek,
dosežen z opravljanjem dejavnosti, ne šteje dohodek iz
opravljanja
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, določen v poglavju
III.3 tega zakona, če zavezanec ne ugotavlja davčne osnove od dohodka,
doseženega z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.
35. člen
(5)
(1) Davčna osnova od dohodka, doseženega z
opravljanjem
dejavnosti, je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in
odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ni s tem
zakonom drugače določeno.
Za ugotavljanje prihodkov in
odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če
ni s tem zakonom drugače določeno.
Zavezanec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih
predpisih,
2.
njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z
vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 6 milijonov
tolarjev,
3. ne
zaposluje delavcev,
4.
v preteklem
davčnem letu ni ugotavljal davčne osnove od dohodka, doseženega z
opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali
je ugotavljal davčno osnovo od dohodkov, doseženih z opravljanjem
dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v zadnjih
zaporednih treh davčnih letih in je na koncu triletnega obdobja dvakrat
zaporedoma izpolnjeval pogoj iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka,
lahko
pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva
upoštevanje normiranih odhodkov v višini,
določeni v 45. členu tega
zakona.
(4) Ne glede
na tretji odstavek tega člena, lahko
zavezanec, ki je na novo začel z opravljanjem dejavnosti in izpolnjuje
pogoja iz 1. in 3. točke tretjega odstavka tega člena, pri ugotavljanju
davčne osnove v prvem davčnem letu in drugem davčnem letu, če je začel
z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega
davčnega
leta, zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v
višini, določeni v 45.
členu tega zakona.
Zavezanec lahko ugotavlja davčno osnovo
od dohodka iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov pod pogojem, da
eden od zavezancev od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti v okviru gospodinjstva postane zavezanec kot nosilec za
celotno osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost gospodinjstva
ter pod pogojem, da takšen način ugotavljanja davčne osnove
priglasi
pri davčnemu organu. V tem primeru mora davčno osnovo od dohodka iz
opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov najmanj pet
davčnih let.
(6) Če
zavezanec iz petega odstavka tega člena
poleg osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti opravlja tudi
dopolnilno dejavnost na kmetiji, se z vidika ugotavljanja davčne osnove
obe dejavnosti obravnavata kot enotna dejavnost. Če je nosilec
dopolnilne dejavnosti na kmetiji drug član gospodinjstva iz petega
odstavka 60. člena tega zakona, se šteje, da je za davčne
namene
nosilec osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti tudi nosilec
dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
36. člen
(3)
(upoštevanje prihodkov in
odhodkov)
(1) Pri ugotavljanju davčne osnove se
upošteva prihodke in odhodke ob njihovem nastanku, če ni z
zakonom drugače določeno.
Ne glede na prvi odstavek tega člena, se pri ugotavljanju davčne osnove
zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 35. člena tega zakona
upoštevajo prihodki ob njihovem plačilu.
Prihodki in odhodki
se pri prehodih med načinoma upoštevanja prihodkov in
odhodkov,
določenima v prvem in drugem odstavku tega člena, upoštevajo
na način,
da ne pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega
upoštevanja.
37. člen
(4)
(prenosi sredstev med podjetjem in
gospodinjstvom)
(1) Za odtujitev oziroma pridobitev sredstev
se štejejo
tudi prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim
gospodinjstvom, razen prenosov denarnih sredstev.
Stvarno
premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, se šteje
za prihodek
na način, kot je določeno v računovodskih standardih za brezplačno
pridobljena sredstva. Stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v
podjetje, se ne šteje za prihodek, če je bilo preneseno iz
gospodinjstva v podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti. Stvarno
premoženje, ki je preneseno iz gospodinjstva v podjetje po začetku
opravljanja dejavnosti, se ne šteje za prihodek, če je bilo
to stvarno
premoženje pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja
dejavnosti.
(3) Za
prenos stvarnega premoženja med podjetjem
zavezanca in njegovim gospodinjstvom se ne šteje pridobitev
sredstev od
tretje osebe oziroma odtujitev sredstva tretji osebi.
Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se
štejejo za transakcije med povezanima osebama.
38. člen
(4)
(1) Kot odtujitev sredstev se pri
ugotavljanju davčne
osnove po tem poglavju zakona (poglavje 2.1.) šteje tudi
prenehanje
opravljanja dejavnosti. Pri ugotavljanju davčne osnove pri prenehanju
opravljanja dejavnosti se ne šteje za odtujitev prenos
nepremičnin in
opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je
zavezanec ob začetku opravljanja dejavnosti prenesel iz gospodinjstva v
podjetje, in nepremičnin in opreme, ki jih je naknadno prenesel iz
gospodinjstva v podjetje v stvarni obliki in so bile zgrajene oziroma
pridobljene pred pričetkom opravljanja dejavnosti.
Kot
pridobitev sredstev se pri ugotavljanju davčne osnove po tem poglavju
zakona šteje tudi pridobitev sredstev ob prevzemu
nadaljevanja
opravljanja dejavnosti. Prihodki se upoštevajo v skladu z
računovodskimi standardi.
Odtujitve in pridobitve sredstev
po prvem in drugem odstavku tega člena se štejejo za
transakcije med
povezanimi osebami.
Ne glede na prejšnje odstavke tega
člena, se lahko zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev
pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje:
1.
prenehanje
opravljanja dejavnosti zavezanca, če dejavnost nadaljuje druga fizična
oseba (v nadaljnjem besedilu: novi zasebnik) in so izpolnjeni naslednji
pogoji:
a) zavezanec
je prenehal z opravljanjem dejavnosti
zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z
veljavnimi predpisi ali zaradi prenosa dejavnosti ali dela dejavnosti
na zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz prvega odstavka 109. člena
tega zakona, otroka, posvojenca ali pastorka,
39. člen
(prihodki, ki niso neposredno povezani z
opravljanjem dejavnosti)
Med prihodke v zvezi z opravljanjem
dejavnosti se štejejo
tudi prihodki iz poslov, ki niso neposredno povezani z opravljanjem
dejavnosti, v primeru, ko opravljanje dejavnosti omogoči nastanek teh
poslov.
40. člen
(prihodek, za katerega velja odtegljaj davka)
Prihodek, od katerega se v skladu s 54.
členom tega zakona
obračunava in plačuje davčni odtegljaj, se všteva v davčno
osnovo v
višini pred davčnim odtegljajem.
41. člen
(2)
(1) Kot prihodek se po tem poglavju zakona ne
šteje:
1.
dividenda, kot je določena v poglavju III.4.4. tega zakona,
2.
obresti, kot so določene v poglavju III.4.3. tega zakona, in dosežene
na podlagi dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih v
seriji, za katere
so z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev določeni pogoji in
način poslovanja z njimi,
3.
prihodek, dosežen na podlagi
odsvojitve lastniškega deleža, kot je določen v poglavju
III.4.4. tega
zakona ali na podlagi odsvojitve investicijskih kuponov.
Prihodki iz prvega odstavka tega člena se štejejo kot
dohodek iz
premoženja, kot je določen v poglavju III.4. tega zakona oziroma kot
dobiček iz kapitala, kot je določen v poglavju III.5 tega zakona.
42. člen
(nepriznani odhodki)
Kot odhodki se ne priznajo:
1.
davki:
a) ki jih je
plačal zavezanec kot fizična oseba (npr. davek od premoženja, davek na
dediščine in darila),
43. člen
(obvezni prispevki za socialno varnost)
(1) Obvezni prispevki za socialno varnost, ki
se nanašajo
na socialno zavarovanje zavezanca po tem poglavju zakona in jih
zavezanec plačuje v skladu s posebnimi predpisi, se priznajo kot
odhodek.
(2) Obvezni
prispevki za socialno varnost, ki so
primerljivi z obveznimi prispevki za socialno varnost v Sloveniji in
jih zavezanec plačuje v sklad, priznan za davčne namene v katerikoli
drugi državi, se priznajo kot odhodek pod pogojem, da zavezanec ni bil
rezident Slovenije neposredno pred začetkom opravljanja dejavnosti v
Sloveniji in je v tem času že prispeval v navedeni sklad.
44. člen
(delno priznani odhodki)
Stroški, ki se nanašajo
izključno na zavezanca po tem
poglavju zakona, se priznajo največ do višine, ki jo na
podlagi 31.
člena tega zakona za delojemalce določi vlada, in sicer:
1.
stroški v zvezi s službenimi potovanji,
2.
stroški prehrane med delom,
3.
stroški prevoza na delo in z dela,
4.
stroški dela na terenu.
45. člen
(normirani odhodki)
Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz
tretjega in
četrtega odstavka 35. člena tega zakona, se upoštevajo
normirani
odhodki v višini 25% ustvarjenih prihodkov.
45.a člen
(2)
(normirani odhodki za kmetijsko in
dopolnilno dejavnost, dejavnost domače in umetnostne obrti ter
sobodajalstva)
(1) Ne glede na določbo 45. člena tega
zakona, se pri
ugotavljanju davčne osnove od dohodkov, ki jih zavezanec iz tretjega in
četrtega odstavka 35. člena tega zakona doseže z opravljanjem kmetijske
in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, upoštevajo normirani
odhodki v
višini 70% ustvarjenih prihodkov.
Ne glede na določbo 45.
člena tega zakona, se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov, ki
jih zavezanec iz tretjega in četrtega odstavka 35. člena tega zakona
doseže z izdelavo ali prodajo izdelkov domače in umetnostne obrti, za
katere ima veljavno pozitivno mnenje pristojne komisije Obrtne zbornice
Slovenije, upoštevajo normirani odhodki v višini
70% ustvarjenih
prihodkov.
(3) Ne
glede na določbo 45. člena tega zakona, se pri
ugotavljanju davčne osnove od dohodkov, ki jih zavezanec iz tretjega in
četrtega odstavka 35. člena tega zakona doseže z občasnim oddajanjem do
največ 15 ležišč v obdobju treh mesecev in skupno ne več kot
pet
mesecev v koledarskem letu, če jih oddaja kot registrirani sobodajalec,
upoštevajo normirani odhodki v višini 70%
ustvarjenih prihodkov.
46. člen
(6)
(1) Če je davčna osnova negativna, zavezanec
izkaže izgubo.
Izgubo lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove
od dohodka
iz dejavnosti v naslednjih zaporednih sedmih letih.
Pokrivanje izgube po drugem odstavku tega člena se prizna največ do
višine davčne osnove od dohodka iz dejavnosti.
Pri zmanjšanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na
račun izgub iz
preteklih let se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti najprej
zmanjša
za izgubo starejšega datuma.
Izgube ni mogoče prenesti na novega zasebnika oziroma pravno osebo,
kadar zavezanec preneha z opravljanjem dejavnosti.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za zavezanca, kateremu se davčna
osnova ugotavlja v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 35. člena tega
zakona.
47. člen
(5)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje
davčne osnove v
višini 20% investiranega zneska v opredmetena osnovna
sredstva, razen v
osebna motorna vozila, pohištvo in pisarniško
opremo (brez računalniške
opreme), in v neopredmetena dolgoročna sredstva, če gre za investicije
v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v
Sloveniji.
(2) V
primeru finančnega najema lahko znižanje davčne
osnove po prvem odstavku tega člena uveljavlja zavezanec, ki
opredmeteno osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo
pridobi na podlagi finančnega najema.
Če zavezanec, novi
zasebnik oziroma pravna oseba, proda oziroma odtuji opredmeteno osnovno
sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je
izkoristil davčno olajšavo po tem členu, prej kot v treh
letih po letu,
v katerem je izkoristil davčno olajšavo po tem členu, mora
za znesek
izkoriščene davčne olajšave povečati davčno
osnovo od dohodka iz
dejavnosti oziroma od dohodkov pravnih oseb, in sicer v letu prodaje
oziroma odtujitve opredmetenega osnovnega sredstva oziroma
neopredmetenega dolgoročnega sredstva.
Za odtujitev po
tretjem odstavku tega člena se šteje tudi prenos sredstva
izven
Slovenije oziroma uporaba sredstva v poslovni enoti izven Slovenije,
izguba pravice uporabe sredstva v primeru finančnega najema, prenos
sredstva iz podjetja v gospodinjstvo ter tudi odtujitev sredstva, kot
je določena s prvim odstavkom 38. člena tega zakona.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 113 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezani predpisi
    1. Uradni list RS, št. 69/2006 z dne 03.07.2006

      Odločba o ugotovitvi neusklajenosti prvega odstavka 126. člena Zakona o dohodnini z rokom za uskladite

    2. Uradni list RS, št. 43/2004 z dne 26.04.2004

      Odločba o ugotovitvi, da 20.točka 20. člena in osmi odstavek 121.člena Zakona o dohodnini nista v neskladju z Ustavo ter o zavrnitvi pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 106. člena Zakona o dohodnini

Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!