(1) Vsako stranko bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka, kot so: stroški za prihod, zamuda časa in izgubljeni zaslužek ter izdatki za upravne takse ter za pravno zastopanje in strokovno pomoč.

(2) Stroški davčnega organa, kot so: potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, oglase, obrazce in podobno, ki nastanejo v postopku, začetem po uradni dolžnosti, bremenijo davčni organ, ki je začel davčni postopek.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena gredo stroški, nastali od vložitve pravnega sredstva, v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno, ali če se izkaže, da ga je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem. Če se je postopek v zvezi s pravnim sredstvom za stranko končal ugodno, gredo stroški v breme davčnega organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izguba zaslužka in izguba časa) in stroškov pooblaščencev ter strokovnih pomočnikov, razen če je določitev pooblaščenca in strokovnega pomočnika predpisana s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.

(4) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena plača stroške postopka v vsakem primeru udeleženec v postopku, če jih je povzročil po svoji krivdi.