Vlada Republike Slovenije je na 106. redni seji dne 04.11.2010 določila besedilo:

- Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 143. člena poslovnika Državnega zbora po nujnem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku obravnava po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Spremembe zakona morajo biti sprejete pred letom 2011, da se omogoči odmera dohodnine od kmetijskih subvencij po novem že za leto 2010, kar je skladno z opozorili Varuha človekovih pravic o neprimernosti načina določitve dohodkov iz naslova kmetijskih subvencij na podlagi povprečnih zneskov ter z zahtevami zavezancev po spremembi, po njihovem mnenju nepravičnega načina določanja tega dohodka, ter zato, da se določi ugodnejša davčna obravnava pokojninskih rent, s čimer se želi vzpodbuditi varčevanje za starost in preprečiti negativne posledice dvigov privarčevanih sredstev iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v enkratnem znesku, ki bodo mogoči po 1. 1. 2011. Sprejem zakona po nujnem postopku je vezan na spremembe ZDoh-2, ki morajo biti uveljavljene s 1. januarjem 2011. Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da zakonodajno pravna služba Državnega zbora pripravi Uradno prečiščeno besedilo Zakona o davčnem postopku na podlagi drugega odstavka 153. člena poslovnika Državnega zbora. Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Franc Križanič, minister za finance
- Mateja Vraničar, državna sekretarka, Ministrstvo za finance,
- Alenka Kovač Arh, generalna direktorica, Ministrstvo za finance,
- Jožica Kastelic, vodja sektorja, Ministrstvo za finance,
- Milena Krnec, podsekretarka, Ministrstvo za finance.

mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA

PRILOGA: 1

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

NUJNI POSTOPEK

PREDLOG ZAKONA
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU

I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Ocena stanja

Državni zbor je Zakon o davčnem postopku sprejel na seji 26. oktobra 2006, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS, št. 117/06. Prvič je bil spremenjen z Zakonom o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo (Uradni list RS, št. 24/08 – ZDDKIS), nato pa še z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 125/08 – ZDavP-2A), Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 20/09 – ZDoh-2D), Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 110/09 – ZDavP-2B), Popravkom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 1/10 ) in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 43/10 – ZDavP-2C).

Razlogi za sprejem zakona

Sprejetje novele Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 – ZDDKIS, 125/08, 20/09 – ZDoh-2D, 110/09, 1/10 – popr. in 43/10, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) narekuje potreba po spremembi nekaterih rešitev, in sicer na podlagi spoznanj glede izvajanja sedanjega sistema oziroma uporabe zakona v praksi, pridobljenih izkušenj in ugotovljenih pomanjkljivosti.

Trenutne gospodarske razmere se negativno kažejo tudi na področju javnih financ. Predvsem določitev možnosti ugodnejšega načina izpolnjevanja davčnih obveznosti za poslovne subjekte (odlog plačila in obročno plačilo davčnih obveznosti) se je v praksi izkazala za manj učinkovito, kot je bilo pričakovati, zato se s predlogom zakona uredijo posledice zamude pri plačilu posameznih obrokov davkov tako, da v primeru, ko zavezanci zamudijo plačilo posameznega obroka, vsi ostali odobreni in še nezapadli obroki takoj zapadejo v plačilo z dnem neplačanega zapadlega obroka. Na ta način se zagotovi poplačilo davčnih obveznosti kot tudi vzpodbudi davčne zavezance k prostovoljnemu plačevanju obveznosti. Izpolnitev davčne obveznosti je v skladu z ZDavP-2 temeljna obveznost davčnega zavezanca, ki jo mora izpolniti, ne glede na svoje druge obveznosti.

Spremeni se obrestna mera za čas, ko je davčnemu zavezancu dovoljen odlog oziroma obročno plačilo v primeru določitve odloga oziroma obročnega plačila poslovnim subjektom. Obročno določeni znesek se obrestuje po veljavni referenčni obrestni meri za izračun državne pomoči (Sporočilo Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj, 2008/C 14/02 ), ki jo objavi Evropska komisija. Drugačno obrestno mero je treba določiti, da ne bi prišli v položaj, ko bi obročno plačilo davka, obrestovano po obrestni meri, nižji od tržne, pomenilo državno pomoč, saj bi bilo treba v teh primerih določitev obročnega plačila obravnavati v skladu z zakonom, ki ureja državne pomoči.

Z novelo ZDoh-2 se zavezancu nerezidentu – nastopajočemu izvajalcu ali športniku – ki nima poslovne enote v Sloveniji, ker ne more uveljavljati dejanskih stroškov pri obračunu davka, omogoči, da pri ugotavljanju davčne osnove namesto normiranih stroškov uveljavlja določene dejanske stroške. Daje se možnost uveljavljanja tistih stroškov, ki jih je mogoče v celoti in neposredno pripisati posamezni aktivnosti, dohodki katere se v Sloveniji obdavčijo z davčnim odtegljajem. V teh primerih se zato v ZDavP-2 določi način uveljavljanja dejanskih stroškov.

Uredi se postopek izračuna akontacije dohodnine za druge dohodke iz 70. člena ZDoh-2 (plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druge državne pomoči), ki se po predlogu sprememb ZDoh-2 obdavčujejo v dejanskih zneskih pri dejanskih prejemnikih. Predlaga se, da akontacijo dohodnine izračuna izplačevalec (pri plačilih za ukrepe kmetijske politike je to praviloma Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja RS), in sicer ob vsakokratnem izplačilu tega dohodka.

Predlog zakona vsebuje tudi posamezne redakcijske popravke, ki so potrebni, da bi se izognili nejasnostim in težavam pri njegovem izvajanju.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona

2.1 Cilji

Temeljni cilji oziroma izhodišča predloga zakona so preglednost, pravna varnost in preprečitev oziroma odprava negativnih posledic finančne in gospodarske krize za sistem javnih financ.

2.2 Načela

Zakon temelji na načelih, iz katerih izhaja že veljavni zakon. Ta načela so:
- načelo zakonitosti,
- načelo materialne resnice,
- načelo sorazmernosti,
- načelo gotovosti, seznanjenosti in pomoči,
- načelo tajnosti podatkov,
- načelo zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti,
- načelo dolžnosti dajanja podatkov.

2.3 Poglavitne rešitve novega zakona

ZDavP-2 v 101., 102. in 103. členu določa možnost obročnega plačila davčnega dolga. Davčni organ tako davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju zakonskih meril dovoli, da svojo obveznost poravna v več obrokih. Za ugodnejši način izpolnitve davčnih obveznosti – pri obročnem plačilu se z vidika zagotavljanja plačilne discipline po predlogu določi sankcija, kadar davčni zavezanec ne poravna obrokov v roku, določen v odločbi, tako da vsi naslednji obroki zapadejo v plačilo z dnem zapadlosti neplačanega obroka. V praksi se namreč pogosto dogaja, da zavezanci zamujajo s plačilom posameznih obrokov ali odobrenih obrokov celo ne plačajo. Z določitvijo posledic zamude s plačilom posameznih obrokov se bo zagotovila večja plačilna disciplina zavezancev.

Predlagano ureditev je treba določiti zaradi tega, da se davčnemu organu zagotovi možnost poplačila davčne obveznosti. Davčni organ mora, če se dovoli obročno plačilo, spremljati stanje davčnega zavezanca, pri tem pa mora imeti na voljo možnost, da ob poslabšanju stanja, posledica česar je tudi zamuda s plačilom posameznih obrokov, poskuša uveljaviti svoje terjatve še pred začetkom morebitnih postopkov zaradi plačilne nesposobnosti.

Hkratna zapadlost vseh obrokov bi imela praktične prednosti tudi pri unovčenju zavarovanja, ki ga je davčnemu organu dal zavezanec. Stvarna zavarovanja (hipoteka, zastavna pravica na premičninah …) so nedeljiva, kar pomeni, da upnik ne more zavarovanja unovčiti le za del zavarovane terjatve, za preostanek pa zastavno pravico ohraniti. To po veljavni ureditvi povzroči, da lahko davčni organ, ki ima terjatev, za katero je bilo dovoljeno obročno plačilo, zavarovano z zastavno pravico, zavarovanje učinkovito unovči šele, ko poteče rok za plačilo zadnjega obroka (če bi unovčili zavarovanje že po neplačilu nekaj obrokov, bi se v izvršbi na zavarovan predmet lahko poplačali le ti (razlika bi se zavezancu vrnila), preostali obroki pa ne bi imeli več stvarnega jamstva). Predčasna zapadlost vseh obrokov pa bi omogočila, da bi davčni organ stvarno jamstvo učinkovito (za celotno terjatev) unovčil prej (ob zapadlosti).

Predlagana ureditev je primerljiva z ureditvijo v Pravilniku o odlogu, delnem oziroma celotnem odpisu ali obročnem odplačilu dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje in Zakonu o prekrških, ki prav tako določata sankcije ob neplačevanju posameznih obrokov.

Spremeni se obrestna mera za čas, ko je davčnemu zavezancu dovoljen odlog oziroma obročno plačilo. Po veljavni ureditvi se za ta čas zaračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu. Po predlogu navedena obrestna mera ostane enaka, če gre za odobritev odloga oziroma obročnega plačila davčnemu zavezancu – fizični osebi, pri določitvi obročnega plačila poslovnim subjektom pa se obročno določeni znesek obrestuje po veljavni referenčni obrestni meri za izračun državne pomoči (Sporočilo Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj, 2008/C 14/02), ki jo objavi Evropska komisija. Drugačno obrestno mero je treba določiti, da ne bi prišli v položaj, ko bi obročno plačilo davka, obrestovano po obrestni meri, nižji od tržne, pomenilo državno pomoč, saj bi bilo treba v teh primerih določitev obročnega plačila obravnavati v skladu z zakonom, ki ureja državne pomoči.

Po predlagani spremembi bo za izdajo sklepa o izvršbi pristojen davčni urad, pri katerem je dolžnik vpisan v davčni register, če pa vanj ni vpisan, pa davčni urad, na območju katerega je nastala obveznost. Ta ureditev omogoča, da se postopki izvršbe za istega davčnega zavezanca opravijo na enem mestu oziroma pri uradu, pri katerem je zavezanec vpisan v davčni register.

Z novelo ZDoh-2 se zavezancu nerezidentu – nastopajočemu izvajalcu ali športniku – ki nima poslovne enote v Sloveniji, ker ne more uveljavljati dejanskih stroškov pri obračunu davka, omogoči, da pri ugotavljanju davčne osnove namesto normiranih stroškov uveljavlja določene dejanske stroške. Daje se možnost uveljavljanja tistih stroškov, ki jih je mogoče v celoti in neposredno pripisati posamezni aktivnosti, dohodki katere se v Sloveniji obdavčijo z davčnim odtegljajem. V teh primerih se zato v ZDavP-2 določi način uveljavljanja dejanskih stroškov.

Uredi se postopek izračuna akontacije dohodnine za druge dohodke iz 70. člena ZDoh-2 (plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druge državne pomoči), ki se po predlogu sprememb ZDoh-2 obdavčujejo v dejanskih zneskih pri dejanskih prejemnikih. Predlaga se, da akontacijo dohodnine izračuna izplačevalec (pri plačilih za ukrepe kmetijske politike je to praviloma Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja RS), in sicer ob vsakokratnem izplačilu tega dohodka. Pomembno je, da ima predlog zakona čimprejšnji učinek.

V noveli ZDavP-2B se je na novo uredil sistem sankcioniranja zavezancev za davek – pravnih oseb, ki so v skladu z ZDavP-2 storili prekršek, in sicer tako da se višina globe veže na kategorizacijo oseb v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (mikro, majhne, srednje in velike družbe). Ker za posamezne pravne osebe ni mogoče uporabiti kvalifikacije, kot jo določa Zakon o gospodarskih družbah (na primer društva, zavodi, agencije), se zanje določita ustrezna odgovornost in sankcija za prekršek.

Za izračun akontacije dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2010 je potrebna posebna ureditev, ker se ob prehodu z načina pripisovanja drugega dohodka zavezancem prek povprečnih zneskov subvencij na način pripisovanja teh dohodkov zavezancem na podlagi dejanskih dohodkov pri odmeri akontacije dohodnine poračunavata dva različna načina izračuna akontacije dohodnine. Za leto 2010 so bile namreč zavezancem za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti izdane odločbe z izračunom prvega in drugega obroka akontacije dohodnine, pri katerem sta se kot davčna osnova upoštevala katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na panj z vključenim dohodkom iz naslova povprečnih zneskov subvencij. Po novem se bo, vključno za leto 2010, dohodek iz naslova ukrepov kmetijske politike in drugih državnih pomoči v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo zavezancem pripisal na podlagi dejansko izplačanih zneskov teh dohodkov, akontacijo dohodnine od teh dohodkov pa bo izračunal in odtegnil izplačevalec kot plačnik davka. Glede na to se predlaga, da akontacijo dohodnine od vseh dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2010 za rezidente in nerezidente izračuna in odmeri davčni organ z odločbo. Pri tem pa se za rezidente, ki med letom plačujejo obroke akontacije dohodnine, akontacija za leto 2010 določi ob upoštevanju skupnih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske, torej vsote katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in pripisanega deleža drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, prvi in drugi obrok akontacije v višini, ki je bila zavezancu dejansko odmerjena od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, ki sta vključevala tudi povprečne zneske subvencij, prvi in drugi obrok akontacije dohodnine za leto 2011 pa le na podlagi podatka o zavezančevem katastrskem dohodku in pavšalni oceni dohodka na panj.

3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun.

Za izvajanje zakona ni treba zagotoviti dodatnih sredstev. Predlog zakona nima finančnih posledic za druga javnofinančna sredstva.

4. Navedba, da so sredstva za izvajanje zakona v državnem proračunu zagotovljena, če predlog zakona predvideva porabo proračunskih sredstev v obdobju, za katero je bil državni proračun sprejet

Predlog zakona ne predvideva porabe proračunskih sredstev.

5. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku ne posega v pravo Evropske unije.

V nadaljevanju so opisane temeljne značilnosti postopka pobiranja davkov v nekaterih evropskih državah.

Avstrija Davčni postopek v Republiki Avstriji ureja Zvezni dajatveni red (Bundesabgabenordnung), ki vsebuje splošne določbe, ki se nanašajo na obdavčitev, pravice in dolžnosti zavezancev, ter kazenske določbe. Zakon vsebuje tudi vse določbe, ki se nanašajo na stranke, vloge, pristojnost, izločitev uradnih oseb, pisanja v postopku, vpogled v spise, vročanje, obliko odločitev ipd., saj ne predvideva subsidiarne uporabe zakona o splošnem upravnem postopku. Kot zvezne dajatve so opredeljene vse javne dajatve, določene z zveznimi predpisi, in dajatve, ki izhajajo iz neposredno uporabljivih predpisov Evropske unije, uvozne in izvozne dajatve, če carinski predpisi ne določajo drugače, vse vrste subvencij ter vse akcesorne terjatve, ki nastanejo v davčnem postopku (zvišanja dajatev, obresti, stroški postopka in kazni).

Način pobiranja davkov Davčna obveznost nastane, ko so po zakonu o obdavčenju izpolnjeni pogoji za njen nastanek. Davčni zavezanec je opredeljen kot oseba, ki mora po davčnih predpisih plačati davek.

Uradne osebe davčnega organa morajo pri opravljanju nalog upoštevati določbe, ki se nanašajo na davčno tajnost. K varovanju davčne tajnosti pa so zavezani tudi vsi zaposleni (izvedenci, pomočniki …), ki so zaradi opravljanja svojega dela seznanjeni s podatki o zavezancih in njihovih obveznostih ali s posameznimi akti oziroma postopki pri organu. Podatki, ki so po zakonu davčna tajnost, se smejo razkriti le, če je to potrebno v davčnem monopolnem ali finančnokazenskem postopku, če je tako določeno z zakonom ali če je razkritje v javnem interesu oziroma če tisti, na katerega se podatki nanašajo, da pisno soglasje, s katerim dovoljuje razkritje podatkov.

Nemčija V Zvezni republiki Nemčiji davčni postopek ureja zakon, ki je začel veljati v začetku leta 1987, ko je Nemčija izpeljala korenito davčno reformo.

Način pobiranja davkov Davčni zavezanec je oseba, ki poravna davčno obveznost. Zakon pozna institut solidarnih davčnih zavezancev, kar pomeni, da lahko davčni organ od vsakega davčnega zavezanca terja izpolnitev celotne davčne obveznosti. Ko kateri koli od dolžnikov izpolni obveznost, to velja za vse. Za univerzalne pravne naslednike velja, da prevzamejo obveznosti po osebi, ki je umrla oziroma prenehala obstajati, vendar le do višine premoženja zapustnika oziroma osebe, ki je prenehala obstajati. Davčni zavezanec mora davčnemu organu sporočiti vsako spremembo svojega statusa, ki je pomembna za obdavčenje.

Davčne obveznosti vključujejo vse obveznosti davčno aktivnih in davčno pasivnih subjektov. Temeljna obveznost aktivnih subjektov je podrobno seznanjanje pasivnih subjektov s postopkom obdavčenja. Obveza skupnega delovanja pri obdavčenju velja tako za vse aktivne subjekte, ki morajo pravilno uporabljati predpise, in pasivne subjekte, ki morajo dajati natančne podatke, na podlagi katerih se lahko predpisi pravilno uporabljajo.

Vse pooblaščene osebe davčnega organa in osebe, ki so na posamezno delovno mesto postavljene le za določen čas, morajo varovati davčno tajnost. Podatke, ki so označeni kot davčna tajnost, je dovoljeno razkriti le v natančno opredeljenih primerih (kadar je to potrebno za obdavčenje, kadar to zakon izrecno dovoljuje, če davčni zavezanec soglaša z razkritjem ...).

Nizozemska Davčni postopek v Kraljevini Nizozemski ureja splošni davčni zakon, ki vsebuje splošne določbe o obdavčitvi, obveznosti dajanja podatkov in kazenske določbe. Posebne določbe za posamezne davke določajo posebni zakoni. Zakon opredeljuje državne davke kot davke, ki jih pobira davčna uprava po pooblastilu vlade, in vse uvozne in izvozne dajatve, ki jih določa carinski zakon.

Način pobiranja davkov Odločba, s katero inšpektor določi davek, mora biti vedno izdana pisno, le v nekaterih primerih se lahko pošlje elektronsko. Inšpektor izda odločbo na podlagi davčne napovedi, ki jo mora vložiti vsaka oseba, od katere inšpektor to zahteva. Rok za vložitev davčne napovedi ne sme biti krajši od enega meseca. Ob vložitvi davčnega obračuna mora vsak zavezanec priložiti tudi vse dokumente oziroma druge dokaze, katerih vsebina vpliva na odmero davka.

Pri odmeri davka inšpektor ni vezan na davčni obračun in davek lahko odmeri tudi na podlagi ocene davčne osnove. Na prošnjo zavezanca lahko tudi podaljša rok, ki ga je postavil zavezancu za vložitev davčne napovedi.

6. Druge posledice , ki jih bo imel sprejem zakona

Predlog zakona ne bo imel drugih posledic.

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 - ZDDKIS, 125/08, 20/09 - ZDoh-2D, 110/09, 1/10 - popr. in 43/10) se v napovednem stavku drugega odstavka 63. člena za besedilom »od poteka roka za vložitev davčne napovedi« doda besedilo »do vložitve davčne napovedi«.

2. člen

V sedmem odstavku 97. člena se pred besedo »zmanjšanem« dodata besedi »vračilu oziroma«.

3. člen

V petem odstavku 101. člena se za besedilom »akontacije davka« doda besedilo »in davčni odtegljaj«.

Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi:

»(8) Če davčni zavezanec, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi neplačani obroki. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, davčnega zavezanca opozori na posledice zamude.«.

Dosedanji osmi odstavek postane deveti odstavek.

4. člen

V 102. členu se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7) Če davčni zavezanec, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, davčnega zavezanca opozori na posledice zamude.«.

5. člen

V 103. členu se doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(7) Če davčni zavezanec, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, davčnega zavezanca opozori na posledice zamude.«.

6. člen

104. člen se spremeni tako, da se glasi:

»104. člen

(obračun obresti)

(1) Za čas, ko je davčnemu zavezancu – fizični osebi odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo v skladu s 101. in 103. členom tega zakona, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) zaračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu.

(2) Za čas, ko je davčnemu zavezancu, ki ni fizična oseba, dovoljeno obročno plačilo v skladu s 102. in 103. členom tega zakona, se za odloženi znesek davkov ali neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) zaračunajo obresti po obrestni meri, ki je enaka veljavni referenčni obrestni meri za izračun državne pomoči, ki jo objavi Evropska komisija.«.

7. člen

V prvem odstavku 110. člena se za besedo »zavarovanje« dodata vejica in besedilo »prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje«.

8. člen

Prvi in drugi odstavek 150. člena se spremenita tako, da se glasita:

»(1) Ko izvršbo opravlja carinski organ, je za izdajo sklepa o izvršbi pristojen carinski urad, ki je na prvi stopnji izdal odločbo o odmeri davka, za pobiranje katerega je pristojen, ali sklep, s katerim se nalaga plačilo denarnih obveznosti.

(2) Če gre za izvršbo obveznosti iz 156. člena tega zakona ali za dopolnitev ali nadomestitev izvršilnega naslova iz 237. člena tega zakona, je za izdajo, dopolnitev ali nadomestitev sklepa pristojen davčni organ iz 71. člena tega zakona.«.

Tretji in četrti odstavek se črtata.

9. člen

V prvem odstavku 154. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

»2. do vročitve odločbe oziroma sklepa o pritožbi iz četrtega odstavka 157. člena tega zakona oziroma do pravnomočnosti akta, izdanega v postopku iz tretjega odstavka 158. člena tega zakona, oziroma do odločitve o zadevi, če izpodbijanje akta iz 240. člena tega zakona zadrži izvršbo.«.

10. člen

V prvem odstavku 165. člena se črta besedilo »in ne vloži ugovora v določenem roku«.

Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Ne glede na četrti odstavek 164. člena tega zakona in prvi odstavek tega člena davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o ugovoru odloži začetek davčne izvršbe zoper delodajalca oziroma izplačevalca, če oceni, da bi bilo ugovoru mogoče ugoditi. O tem odloči davčni organ s sklepom.«.

11. člen

V prvem odstavku 170. člena se črta besedilo »in ne vloži ugovora v predpisanem roku«.

Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Ne glede na četrti odstavek 169. člena tega zakona in prvi odstavek tega člena davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o ugovoru odloži začetek davčne izvršbe zoper banke oziroma hranilnice, če oceni, da bi bilo ugovoru mogoče ugoditi. O tem odloči davčni organ s sklepom.«.

12. člen

V prvem odstavku 175. člena se črta besedilo »in ne vloži ugovora v določenem roku«.

Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Ne glede na peti odstavek 174 člena tega zakona in prvi odstavek tega člena davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o ugovoru odloži začetek davčne izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika, če oceni, da bi bilo ugovoru mogoče ugoditi. O tem odloči davčni organ s sklepom.«.

13. člen

V prvem odstavku 286. člena se beseda »ter« nadomesti z vejico, za zaklepajem pa se črta vejica in doda besedilo »ali od pokojninske rente, kot je odmerjena v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, in od primerljive pokojninske rente, ki je prejeta iz tujine,«.

V drugem odstavku se za besedo »pokojnine« doda besedilo »ter pokojninsko rento«.

V tretjem odstavku se za besedo »pokojnine« doda besedilo »ali pokojninske rente«.

V petem odstavku se za besedo »pokojnine« doda besedilo »ali pokojninske rente«.

14. člen

Prvi odstavek 304. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ter določitev nosilca te dejavnosti v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZDoh-2 se opravita pri davčnem organu.«.

V drugem odstavku se za besedo »Priglasitev« doda besedilo »in določitev nosilca dejavnosti«.

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Priglasitev in določitev nosilca dejavnosti se opravita do 31. oktobra leta pred letom, v katerem želijo člani kmečkega gospodinjstva prostovoljno začeti ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, oziroma se morata opraviti najpozneje do 31. oktobra po letu, v katerem skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti preseže znesek, določen v drugem odstavku 47. člena ZDoh-2.«.

Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) V primeru, ko se mora davčna osnova začeti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se ta mora začeti ugotavljati za leto po letu, v katerem nastane obveznost priglasitve po tretjem odstavku tega člena.«

Dosedanji četrti odstavek postane šesti odstavek.

Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7) Določitev novega nosilca, ki se v skladu s 1. točko prvega odstavka 58. člena ZDoh-2 ne šteje za prenehanje opravljanja dejavnosti, se priglasi na obrazcu iz drugega odstavka tega člena. Davčni organ izda odločbo o spremembi nosilca v 30 dneh od dneva prejema popolne priglasitve. Sprememba nosilca se prvič upošteva za davčno leto po letu, v katerem je bila sprememba nosilca priglašena.«.

Dosedanji peti odstavek postane osmi odstavek.

Dodata se nov deveti in deseti odstavek, ki se glasita:

»(9) Člani kmečkega gospodinjstva lahko po poteku leta, za katero morajo v skladu s 3. točko drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 še ugotavljati davčno osnovo na način iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2, oziroma po poteku petih let od leta, za katero bi bil ob upoštevanju določb poglavja o obdavčitvi dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti članom kmečkega gospodinjstva pripisan skupni dohodek pod pragom, kot ga določa 47. člen ZDoh-2, davčnemu organu priglasijo spremembo načina ugotavljanja davčne osnove najpozneje do 31. oktobra leta pred letom, v katerem želijo preiti na način ugotavljanja davčne osnove po poglavju III.4. ZDoh-2.

(10) Davčni organ na podlagi priglasitve in preveritve izpolnjevanja pogojev nosilcu izda odločbo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto po letu priglasitve v 30 dneh od dneva priglasitve.«.

15. člen

Za 311. členom se dodajo nova 3. točka 4. podpoglavja ter nov 311.a in 311.b člen, ki se glasijo:

»3. Uveljavljanje dejanskih stroškov – nastopajočih izvajalcev ali športnikov – v primeru davčnega odtegljaja od dohodka iz dejavnosti

311.a člen

(uveljavljanje dejanskih stroškov)

Davčni zavezanec nerezident, ki nima poslovne enote v Sloveniji – nastopajoči izvajalec ali športnik – in lahko v skladu z drugim odstavkom 68. člena ZDoh-2 uveljavlja dejanske stroške, dejanske stroške uveljavi pri davčnem organu v 30 dneh od izplačila dohodka ali v 30 dneh od zadnjega izplačila dohodka, če se dohodek za posamezno aktivnost izplačuje v več delih. Davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške s pisnim zahtevkom, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.

311.b člen

(rok za izdajo odločbe)

Davčni organ odloči o poračunu davčnega odtegljaja na podlagi uveljavljanja dejanskih stroškov iz 311.a člena tega zakona v 15 dneh od dneva predložitve zahtevka.«.

16. člen

V 313. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Akontacijo dohodnine od drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom drugega dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.«.

17. člen

V 314. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Vloge za priznanje oprostitev se lahko vložijo do poteka obdobja, ki ga zakon, ki ureja dohodnino, določa za priznanje posamezne vrste oprostitev. Obdobje priznavanja oprostitev se prizna sorazmerno glede na leto, v katerem je vloga vložena.«.

Dosedanji peti, šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek.

18. člen

V 315. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) V odločbi o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj iz prvega odstavka tega člena davčni organ določi tudi davčno osnovo od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, pripisano zavezancu v skladu z 72. členom ZDoh-2, ter obračunano in odtegnjeno akontacijo dohodnine, pripisano tem dohodkom v skladu s 129. členom ZDoh-2.«.

19. člen

V 5. točki 395. člena se beseda »drugi« nadomesti z besedo »tretji«.

20. člen

397. člen se spremeni tako, da se glasi:

»397. člen

(davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti)

(1) Z globo od:

- 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,

- 1.200 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za mikro ali majhno gospodarsko družbo,

- 3.200 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo,

- z globo od 1.200 do 15.000 eurov pa se kaznujejo za prekršek druga pravna oseba, ki ni pravna oseba iz druge ali tretje alineje tega odstavka,

če:

1. ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (tretji do peti odstavek 51. člena, 297., 297.a, 297.b člen in 356. do 369. člen);

2. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (četrti, peti in deveti odstavek 57. člena, 284., 336. člen, drugi in tretji odstavek 352. člena, drugi odstavek 353. člena, 374. člen);

3. ne predloži izjave oziroma ne navede ali ne navede pravilno količine finančnih instrumentov (peti odstavek 58. člena);

4. izjave ne hrani do poteka predpisanega roka (šesti odstavek 58. člena in četrti odstavek 383.c člena);

5. prejemnik izjave ne dostavi davčnemu organu podatkov o prenosu obveznosti plačnika davka ali podatkov ne dostavi v zakonsko določenem roku (sedmi odstavek 58. člena);

6. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom (59., 260. člen, prvi odstavek 283. člena, 285. člen, prvi odstavek 305. člena, četrti odstavek 313. člena, prvi odstavek 317. člena, prvi odstavek 321. člena, prvi, tretji in četrti odstavek 325. člena, drugi in tretji odstavek 352. člena, 353., 374. člen, drugi odstavek 383.c člena in drugi odstavek 383.e člena);

7. ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (četrti odstavek 61. člena in 306. člen);

8. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena);

9. ne vodi ali ne hrani poslovnih knjig in evidenc v skladu s tem zakonom ali jih ne vodi dobro in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti (31. in 32. člen);

10. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in o odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu (tretji odstavek 31. člena);

11. ne obvesti davčnega organa, kje se po prenehanju davčnega zavezanca hrani dokumentacija oziroma kdo hrani dokumentacijo (šesti odstavek 32. člena);

12. ne navede davčne številke na davčni napovedi ali obračunu davka (34. člen);

13. v nasprotju s tem zakonom izplača dohodek fizični osebi, ki ni predložila svoje davčne številke, oziroma ne zagotovi potrebnih podatkov o nerezidentu (drugi in šesti odstavek 35. člena);

14. v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov (prvi odstavek 36. člena);

15. ne zagotovi na predpisan način izpisov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig ali evidenc oziroma ne omogoči dostopa ali vpogleda v svoje elektronsko vodene knjige ali evidence ali v programsko ter strojno opremo ali v baze podatkov oziroma ne zagotoviti elektronskega obdelovanja podatkov na predpisan način ali ne zagotovi pristnosti izdanih dokumentov izdajatelja ter celovitosti vsebine izdanih dokumentov (prvi do peti odstavek 38. člena);

16. davčnemu organu na njegovo zahtevo ne da na razpolago dokumentacije o elektronskem sistemu za vodenje poslovnih knjig in evidenc ali ne dokumentira vsake spremembe elektronske rešitve v časovnem zaporedju na predpisan način (šesti in sedmi odstavek 38. člena);

17. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne da na razpolago podatkov iz evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc, ki jih vodi, ali ne omogoči davčnemu organu vpogleda v svojo dokumentacijo ali dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba (prvi in drugi odstavek 39. člena in 40. člen);

18. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (16. člen);

19. davčnemu organu ne predloži dokumentacije ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor (četrti odstavek 129. člena in prvi odstavek 138. člena);

20. na poziv davčnega organa ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku in na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navede nepopolne in neresnične podatke (147. člen);

21. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef (185. člen);

22. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom (prvi in tretji odstavek 186. člena);

23. odtuji, poškoduje, uniči ali kako drugače onemogoči unovčitev zarubljene premičnine (drugi odstavek 187. člena);

24. ne izračuna ali ne predloži izračuna akontacije davka davčnemu organu v skladu z zakonom (drugi odstavek 298. člena in sedmi odstavek 371. člena);

25. ne priglasi začetka ugotavljanja davčne osnove od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom oziroma ga ne priglasi v predpisanem roku (tretji odstavek 304. člena) ali ne priglasi sprememb članov kmečkega gospodinjstva, uporabnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ali panjev ali jih ne priglasi v predpisanem roku (šesti odstavek 304. člena);

26. osebi, ki so ji v skladu s tem zakonom naložene obveznosti plačnika davka, ne predloži potrdila o načinu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (prvi odstavek 310. člena);

27. ne prijavi parcelne številke zemljišč pod vinogradi, katerih pridelek se porabi za lastno proizvodnjo vina, oziroma parcelnih številk oljčnikov, oziroma ne prijavi sprememb v zakonsko določenem roku (prvi in drugi odstavek 312. člena);

28. uveljavlja oprostitev od katastrskega dohodka v nasprotju z odločbo davčnega organa ali ne sporoči razlogov za prenehanje oprostitve od katastrskega dohodka (šesti odstavek 314. člena);

29. zavezanca ne obvesti pisno o tem, da odlog ugotavljanja davčne obveznosti po zakonu, ki ureja dohodnino, ni odobren (sedmi odstavek 331. člena);

30. zavezanca ne obvesti pisno o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti (deveti odstavek 331. člena);

31. lastnikom ne pošlje vseh podatkov, ki so potrebni za ugotavljanje njihovih morebitnih davčnih obveznosti iz preoblikovanja (332. člen);

32. davčnemu zavezancu ob unovčitvi investicijskega kupona podsklada pri krovnem skladu oziroma ob prejemu izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase ob likvidaciji podsklada ne dostavi izpisa iz evidence spremljanja prehodov med podskladi istega krovnega sklada s potrebnimi podatki (332.a člen);

33. davčnemu organu ali davčnemu zavezancu v nasprotju z zakonom ne dostavi podatkov, potrebnih za pobiranje dohodnine, ali ne dostavi teh podatkov v predpisanih rokih ali na predpisan način ali v dostavljenih podatkih navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena, osmi odstavek 331. člena, prvi, drugi, četrti in sedmi odstavek 337. člena, 338. člen ter prvi in tretji odstavek 339. člena);

34. kot plačilni zastopnik ne ugotovi identitete in rezidentstva upravičenega lastnika v skladu z zakonom (349. člen);

35. kot plačilni zastopnik davčnemu organu ne dostavi predpisanih podatkov ali ne dostavi predpisanih podatkov na predpisan način oziroma v predpisanem roku (350. člen);

36. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost ali ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (prvi in tretji odstavek 353. člen);

37. davčnega organa ne obvesti o nameravani spremembi davčnega obdobja (prvi in drugi odstavek 372. člena);

38. davčnemu organu ne predloži dokazil in dokumentov ali jih ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (prvi odstavek 375. člena);

39. davčni obračun zavezanca iz 376.a člena ne vsebuje vseh dokazil in potrdil iz tega člena (376.a člen);

40. ne predloži dokumentacije o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen oziroma tega ne predloži na predpisan način oziroma v določenih rokih (382. člen).

(2) Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za mikro ali majhno gospodarsko družbo.

(4) Z globo v višini od 800 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.

(5) Z globo od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba druge pravne osebe iz četrte alineje prvega odstavka tega člena.«.

21. člen

398. člen se spremeni tako, da se glasi:

»398. člen

(posebno hudi davčni prekrški)

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se v primeru, če je znesek premalo plačanega davka višji od 5.000 eurov, z globo v višini

- 20 % od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 1.200 eurov in ne več kot 50.000 eurov, kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,

- 30 % od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 1.500 eurov in ne več kot 150.000 eurov, kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za mikro ali majhno gospodarsko družbo,

- 45 % od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 2.000 eurov in ne več kot 300.000 eurov, kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo in

- 30 % od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 1.500 eurov in ne več kot 150.000 eurov, kaznuje za prekršek druga pravna oseba, ki ni pravna oseba iz druge ali tretje alineje tega odstavka.

(2) Z globo v višini od 500 do 5.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo v višini od 700 do 5.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za mikro ali majhno gospodarsko družbo.

(4) Z globo v višini od 900 do 5.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.

(5) Z globo od 700 do 5.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba druge pravne osebe iz četrte alineje prvega odstavka tega člena.«.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

22. člen

Ne glede na četrti odstavek 97. člena zakona se preveč plačani davek po posamezni vrsti davka, ki znaša do vključno 1 eura, odpiše po stanju na dan 31. decembra 2010.

23. člen

Četrti odstavek 146. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2012.

24. člen

Postopki v zvezi z dovolitvijo odlogov in obročnih plačil davkov, ki do dneva uveljavitve tega zakona še niso pravnomočno končani, se končajo po Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 - ZDDKIS, 125/08, 20/09 - ZDoh-2D, 110/09, 1/10 - popr. in 43/10).

25. člen

Spremenjeni 150. člen zakona se začne uporabljati 1. julija 2011, do začetka njegove uporabe pa se uporablja 150. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 - ZDDKIS, 125/08, 20/09 - ZDoh-2D, 110/09, 1/10 - popr. in 43/10).

26. člen

Ne glede na peti odstavek 304. člena zakona se mora davčna osnova začeti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto 2013.

V primeru iz prejšnjega odstavka se mora ne glede na tretji odstavek 304. člena zakona priglasitev opraviti najpozneje do 31. oktobra 2012, če skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva v letu 2011 preseže znesek, določen v drugem odstavku 47. člena ZDoh-2.

Ne glede na tretji in četrti odstavek 304. člena zakona se priglasitev in določitev nosilca dejavnosti v primeru, ko želijo člani kmečkega gospodinjstva prostovoljno začeti ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov z letom 2011, opravita najkasneje do 31. januarja 2011.

Davčni organ na podlagi priglasitve nosilcu izda odločbo o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v 15 dneh od dneva prejema popolne priglasitve. Na podlagi priglasitve nosilec kot zavezanec za dohodke iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti kmečkega gospodinjstva začne z ugotavljanjem davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov s 1. januarjem 2011.

27. člen

Ne glede na 281. člen zakona in ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, od katerih se akontacija dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, davčni odtegljaj ne odtegne in ne plača, če so po uveljavitvi tega zakona ti dohodki izplačani na podlagi odločitev v zvezi z vloženim pravnim sredstvom ali sproženim upravnim sporom zoper odločitve o višini teh dohodkov, izdanih v upravnih postopkih, začetih pred 1. januarjem 2010.

28. člen

Ne glede na 315. člen zakona se za leto 2010 akontacija dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 ugotovi z odločbo davčnega organa na podlagi podatkov, ki so kot podatki, potrebni za izračun akontacije od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, določeni v 313. členu zakona, ter podatkov izplačevalcev drugih dohodkov o izplačanih dohodkih članom kmečkega gospodinjstva.

Z odločbo se odmeri akontacija dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 za leto 2010, poračunata prvi in drugi obrok akontacije dohodnine od teh dohodkov za leto 2010 ter določita dva obroka akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za tekoče davčno leto.

Kot prvi in drugi obrok akontacije dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 se štejeta prvi in drugi obrok akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, kot sta bila zavezancu določena z odločbo o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2009.

Za določitev prvega in drugega obroka akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj se upoštevata podatka o katastrskem dohodku in pavšalni oceni dohodka na panj brez povprečnih zneskov subvencij.

Nerezidentu odločbo o akontaciji dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 za leto 2010 izda davčni organ.

Odločbi iz prvega in petega odstavka tega člena morata biti izdani do 30. marca 2011.

29. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 2011.

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu

Gre za redakcijski popravek, s katerim se natančno opredeli časovno obdobje obračunavanja obresti po evropski medbančni obrestni meri za vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave. Po veljavni ureditvi je bil določen samo začetek teka roka za obračun obresti, ne pa tudi konec teka roka.

K 2. členu

Gre za redakcijski popravek. Sedmi odstavek 97. člena ZDavP-2 ureja vračilo preveč plačanega davka, in sicer določa, da se ob pobotu, in ko davčni organ ugotovi, da je zavezanec za davek plačal več, kot je bila njegova obveznost, o zmanjšanem vračilu zavezanca pisno obvesti (torej o pobotu). Ta odstavek ureja zgolj zmanjšano vračilo, ne velja pa za situacijo, ko bi moral davčni organ vrniti celotni znesek preveč plačanega davka (zaradi pomote davčnega zavezanca, na podlagi katere je plačal več, kot znaša njegova obveznost, ali zaradi dejstva, da davčni zavezanec ne izkazuje davčnega dolga, s katerim bi se preplačilo pobotalo). Tako se po predlogu uredi ravnanje davčnega organa tudi v delu, ki ureja primere, ko se preveč plačani davek vrne v celoti.

K 3. členu

Po predlogu se izključi možnost odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka za davčni odtegljaj. Določi se torej enaka omejitev, kot že velja za akontacije davka. Fizična oseba načeloma ni plačnik davka oziroma je zavezana za plačilo davčnega odtegljaja zgolj v primeru, če odgovarja za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti npr. osebe, ki prenehajo opravljati dejavnost (samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samaostojno opravlja dejavnost) oziroma ki kot aktivni družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe.

101. člen ZDavP-2 daje davčnima zavezancem – fizičnim osebam možnost, da kadar bi plačilo davka ogrozilo preživljanje njih samih ali njihovih družinskih članov, dajo vlogo za odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačilo davčnih obveznosti. Po predlogu se uredijo posledice zamude pri plačilu posameznih obrokov davkov tako, da bodo v primeru, ko zavezanci zamudijo plačilo posameznega obroka, vsi ostali odobreni in še nezapadli obroki takoj zapadli v plačilo z dnem neplačanega zapadlega obroka. Na ta način se zagotovi poplačilo davčnih obveznosti kot tudi vzpodbudi davčne zavezance k prostovoljnemu plačevanju obveznosti. Izpolnitev davčne obveznosti je v skladu z ZDavP-2 temeljna obveznost davčnega zavezanca, ki jo mora izpolniti, ne glede na svoje druge obveznosti.

Hkratna zapadlost vseh obrokov je pomembna tudi z vidika unovčevanja določenih instrumentov zavarovanja. Stvarna zavarovanja (hipoteka, zastavna pravica na premičninah) so nedeljiva, kar pomeni, da upnik ne more zavarovanja unovčiti le za del zavarovane terjatve, za preostanek pa zastavno pravico ohraniti. Po veljavni ureditvi lahko davčni organ, ki ima terjatev, za katero je bilo dovoljeno obročno plačilo, zavarovano z zastavno pravico, zavarovanje unovči šele, ko poteče rok za plačilo zadnjega roka.

K 4. členu

102. člen ZDavP-2 določa odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka, če davčnemu zavezancu, ki opravlja dejavnost (oziroma jo je opravljal v statusni obliki s. p. ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa jo je prenehal opravljati), zaradi določenih razlogov grozi nastanek hujše gospodarske škode, pa bi mu odlog oziroma obročno plačilo preprečilo nastanek hujše gospodarske škode. Po predlogu se določi sankcija za primer, ko davčni zavezanec ne poravna posameznega obroka, tako da vsi naslednji obroki zapadejo hkrati v plačilo z dnem zapadlosti neplačanega obroka. Tako davčnega zavezanca, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo, silimo k rednemu plačevanju obrokov. Hkratna zapadlost vseh obrokov je pomembna tudi z vidika unovčevanja posameznih instrumentov zavarovanja. Stvarna zavarovanja (hipoteka, zastavna pravica na premičninah ...) so nedeljiva, kar pomeni, da upnik ne more zavarovanja unovčiti le za del zavarovane terjatve, za preostanek pa zastavno pravico ohraniti. Po veljavni ureditvi lahko davčni organ, ki ima terjatev, za katero je bilo dovoljeno obročno plačilo, zavarovano z zastavno pravico, zavarovanje unovči šele, ko poteče rok za plačilo zadnjega roka.

K 5. členu

Po predlogu se določi sankcija za primer, ko davčni zavezanec ne poravna posameznega obroka, tako da vsi naslednji obroki zapadejo hkrati v plačilo z dnem zapadlosti neplačanega obroka. Tako davčnega zavezanca, ki mu je bilo dovoljeno obročno plačilo, silimo k rednemu plačevanju obrokov. Hkratna zapadlost vseh obrokov je pomembna tudi z vidika unovčevanja posameznih instrumentov zavarovanja. Stvarna zavarovanja (hipoteka, zastavna pravica na premičninah ...) so nedeljiva, kar pomeni, da upnik ne more zavarovanja unovčiti le za del zavarovane terjatve, za preostanek pa zastavno pravico ohraniti. Po veljavni ureditvi lahko davčni organ, ki ima terjatev, za katero je bilo dovoljeno obročno plačilo, zavarovano z zastavno pravico, zavarovanje unovči šele, ko poteče rok za plačilo zadnjega roka.

K 6. členu

Spremeni se obrestna mera za čas, ko je davčnemu zavezancu dovoljen odlog oziroma obročno plačilo. Po veljavni ureditvi se za ta čas zaračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu. Po predlogu navedena obrestna mera ostane enaka, če gre za odobritev odloga oziroma obročnega plačila davčnemu zavezancu – fizični osebi po 101. ali 103. členu ZDavP-2, pri določitvi odloga oziroma obročnem plačilu po 102. in 103. členu, torej poslovnim subjektom, pa se za odložen ali obročno določeni znesek obrestuje po veljavni referenčni obrestni meri za izračun državne pomoči (Sporočilo Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj, 2008/C 14/02 ), ki jo objavi Evropska komisija. Drugačno obrestno mero je treba določiti, da ne bi prišli v situacijo, ko bi obročno plačilo davka, obrestovano po obrestni meri, nižji od tržne, pomenilo državno pomoč, saj bi bilo treba v teh primerih določitev obročnega plačila obravnavati v skladu z zakonom, ki ureja državne pomoči.

K 7. členu

Pristojnost DURS za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje prispevkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je določena v 228. členu ZPIZ-1 kot posebnem predpisu. Merila, ki jih uporablja DURS za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje, so določena s Sklepom o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: sklep), ki jih je na podlagi 228. člena ZPIZ-1 sprejel Svet zavoda.

Ker sta določitev pristojnosti DURS in uporaba meril določeni v ZPIZ-1, se zaradi jasnosti določi omejitev uporabe določb o odpisu, odlogu in obročnem plačilu, določenih v 101., 102. in 103. členu ZDavP-2 za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Določbe ZDavP-2, ki se nanašajo na davek (opredeljen v 3. členu ZDavP-2), se namreč uporabljajo tudi za prispevke, če ZDavP-2 ne določa drugače.

K 8. členu

Veljavna ureditev 150. člena ZDavP-2 ureja posebno krajevno pristojnost davčnega organa (DURS in CURS) za izdajo sklepa o izvršbi, po kateri je za izdajo sklepa o izvršbi pristojen davčni organ, ki je na prvi stopnji izdal odločbo o odmeri davka ali sklep o izvršbi. V posameznih zakonskih primerih je za izdajo sklepa o izvršbi pristojen davčni organ, pri katerem je dolžnik vpisan v ustrezen register. Če dolžnik ni vpisan v davčni register, je za izdajo sklepa pristojen davčni organ, na območju katerega je nastala obveznost plačila davka.

S predlogom se želijo ukiniti posebna pravila o krajevni pristojnost za davčno izvršbo, ki jo opravlja DURS, zato se predlaga črtanje, kar pomeni, da se tudi za pravila o določitvi pristojnosti za izdajo sklepa o izvršbi za DURS uporablja splošna določba 71. člena ZDavP-2. Po predlagani spremembi bo za izdajo sklepa o izvršbi pristojen davčni urad, pri katerem je dolžnik vpisan v davčni register, če pa vanj ni vpisan, pa davčni urad, na območju katerega je nastala obveznost. Ta ureditev omogoča, da se izvršba za istega davčnega zavezanca opravi na enem mestu oziroma pri uradu, pri katerem je zavezanec vpisan v davčni register.

Veljavni 150. člen ZDavP-2 se za določitev pristojnosti posameznega carinskega urada za postopke davčne izvršbe uporablja razmeroma redko, saj je za veliko primerov (okoljske dajatve, tranzit, dajatve na sladkor, inšpekcijski nadzor, nedavčne denarne terjatve) določena izključna pristojnost enega od carinskih uradov, in sicer izključne pristojnosti ureja Uredba o določitvi carinskih uradov v Republiki Sloveniji, njihovem sedežu in krajevni pristojnosti. Za nekatere primere pa niso določene izključne pristojnosti, zato se v teh primerih pristojnost carinskega urada za izvršbo določa na podlagi prvega odstavka 150. člena ZDavP-2 oz. se za pristojnost carinskega urada ohrani obstoječi prvi odstavek.

Tako bo določba 150. člena ZDavP-2 urejala pristojnost posameznega carinskega organa za izterjavo davka, za katerega bo carinski organ na prvi stopnji izdal odločbo o odmeri davka in katerega pristojnost ni določena v uredbi. Predlagana ureditev bo veljala zlasti za odločbe o odmeri trošarine, izdane v trošarinskem nadzoru, odločbe o odmeri carinskega dolga, ki so izdane v carinskem nadzoru, za plačilne naloge iz naslova prekrškov, za katere je pristojna carinska služba in ki po zakonu, ki ureja prekrške, veljajo za pisne odločbe o prekrških, ter za sklepe o stroških davčnega postopka, ki ga vodi carinska služba, če o stroških postopka ni odločeno z odločbo.

K 9. členu

S predlagano spremembo se odpravi neskladnost 154. člena s 164., 169. in 174. členom ZDavP-2 ter nedvoumno določi nesuspenzivnost ugovora zoper sklep o izvršbi.

Ker imajo ugovor delodajalca oziroma izplačevalca (po četrtem odstavku 164. člena), ugovor banke oziroma hranilnice (po četrtem odstavku 169. člena) in ugovor dolžnikovega dolžnika (po petem odstavku 174. člena) nesuspenzivni učinek, je treba v 154. členu črtati sklicevanje na določbe, da davčni organ zadrži začeti postopka davčne izvršbe do vročitve odločbe oziroma sklepa o ugovoru iz 164., 169. in 174. člena ZDavP-2.

K 10. členu

Po veljavni ureditvi, določeni v 164. členu, lahko delodajalec oziroma izplačevalec ugovarja zoper sklep o izvršbi samo, če dolžnik pri njem ne prejema denarnih prejemkov. Če je ugovor utemeljen, davčni organ nadomesti sklep, ki se z ugovorom izpodbija, če pa ni utemeljen, ga odstopi organu druge stopnje. Nadalje je določeno, da ugovor delodajalca oziroma izplačevalca ne zadrži izvršitve sklepa o davčni izvršbi. Tako 164. člen ureja pravno sredstvo – ugovor delodajalca oziroma izplačevalca, če dolžnik pri njem ne prejema denarnih dohodkov, in postopek v zvezi z ugovorom.

Veljavni 165. člen pa določa odgovornost delodajalca oziroma izplačevalca, če ta ne ravna po sklepu o izvršbi in ne vloži ugovora v določenem roku. V tem primeru se od njega davek izterja.

S črtanjem besedila v prvem odstavku tega člena »in ne vloži ugovora v določenem roku« se odpravi neskladnost določbe s 164. členom, ki določa, da je ugovor nesuspenzivno pravno sredstvo. Davek se izterja od delodajalca oziroma izplačevalca, če se ta ne ravna po sklepu o izvršbi. Namen določbe je, da delodajalca oziroma izplačevalca sankcioniramo za neizvršitev sklepa oziroma za opuščeno odtegnitev in izplačilo. Veljavna ureditev je v tem delu namreč zavajajoča, saj 164. člen ZDavP-2 določa nesuspenzivno naravo ugovora, hkrati pa 165. člen določa, da se davek ne izterja od delodajalca oziroma izplačevalca, če ta vloži ugovor, torej suspenzivnost ugovora.

Absolutna nesuspenzivnost ugovora zoper sklep o davčni izvršbi pomeni, da bi moral davčni organ ob vsakem pravočasnem ugovoru zoper sklep, ki na prvi stopnji ne bi bil ugodno rešen, izvršbo nadaljevati zoper vložnika ugovora, če ta ne ravna po sklepu o izvršbi. Kljub ugovornim razlogom pa lahko davčni organ prve stopnje ugovoru ugodi, če je v celoti utemeljen. Če ugovoru ni mogoče ugoditi v celoti, ga je treba odstopiti v pristojno reševanje organu druge stopnje. Za primere, ko davčni organ meni, da bi bilo ugovoru mogoče ugoditi, je treba vzpostaviti tudi zakonsko možnost odloga izvršbe do odločitve o ugovoru. Gre za primerljivo situacijo, ki jo za davčnega zavezanca v primeru pritožbe omogočata drugi odstavek 87. člena in četrti odstavek 157. člena ZDavP-2.

K 11. členu

Po veljavni ureditvi, določeni v 169. členu, lahko banka oziroma hranilnica ugovarja zoper sklep o izvršbi samo, če dolžnik pri njej nima odprtega računa. Če je ugovor utemeljen, davčni organ nadomesti sklep, ki se z ugovorom izpodbija, če pa ni utemeljen, ga odstopi organu druge stopnje. Določeno je tudi, da ugovor ne zadrži izvršitve sklepa o davčni izvršbi. Tako 164. člen ureja pravno sredstvo – ugovor banke oziroma hranilnice, če dolžnik pri njem nima odprtega računa, in postopek v zvezi z ugovorom.

Veljavni 170. člen pa določa odgovornost banke oziroma hranilnice za opuščeno odtegnitev in izplačilo oziroma če se ta ne ravna po sklepu o izvršbi in ne vloži ugovora v določenem roku. V tem primeru se davek izterja od nje.

S črtanjem besedila v prvem odstavku tega člena »in ne vloži ugovora v določenem roku« se odpravi neskladnost določbe s 169. členom, ki določa, da je ugovor nesuspenzivno pravno sredstvo. Davek se izterja od banke oziroma hranilnice, če se ta ne ravna po sklepu o izvršbi. Namen določbe je, da delodajalca oziroma izplačevalca sankcioniramo za neizvršitev sklepa oziroma za opuščeno odtegnitev in izplačilo. Veljavna ureditev je v tem delu namreč zavajajoča, saj 169. člen ZDavP-2 določa nesuspenzivno naravo ugovora, hkrati pa 170. člen določa, da se davek ne izterja od delodajalca oziroma izplačevalca, če ta vloži ugovor, torej suspenzivnost ugovora.

Absolutna nesuspenzivnost ugovora zoper sklep o davčni izvršbi pomeni, da bi moral davčni organ ob vsakem pravočasnem ugovoru zoper sklep, ki na prvi stopnji ne bi bil ugodno rešen, izvršbo nadaljevati zoper vložnika ugovora, če ta ne ravna po sklepu o izvršbi. Kljub ugovornim razlogom pa lahko davčni organ prve stopnje ugovoru ugodi, če je v celoti utemeljen. Če ugovoru ni mogoče ugoditi v celoti, ga je treba odstopiti v pristojno reševanje organu druge stopnje. Za primere, ko davčni organ meni, da bi bilo ugovoru mogoče ugoditi, je treba vzpostaviti tudi zakonsko možnost za odlog izvršbe do odločitve o ugovoru. Gre za primerljivo situacijo, ki jo za davčnega zavezanca v primeru pritožbe omogočata drugi odstavek 87. člena in četrti odstavek 157. člena ZDavP-2.

K 12. členu

Po veljavni ureditvi, določeni v 170. členu, lahko dolžnikov dolžnik ugovarja zoper sklep o izvršbi samo, če dolžniku ni dolžan, če je dolg pogojen ali če dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Če je ugovor utemeljen, davčni organ nadomesti sklep, ki se z ugovorom izpodbija, če pa ni utemeljen, ga odstopi organu druge stopnje. Določeno je tudi, da ugovor ne zadrži izvršitve sklepa o davčni izvršbi. Tako 169. člen ureja pravno sredstvo – ugovor dolžnikovega dolžnika iz prej naštetih razlogov in postopek v zvezi z ugovorom.

Veljavni 175. člen pa določa odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo oziroma če se ta ne ravna po sklepu o izvršbi in ne vloži ugovora v določenem roku. V tem primeru se davek izterja od njega.

S črtanjem besedila v prvem odstavku tega člena »in ne vloži ugovora v določenem roku« se odpravi neskladnost določbe s 174. členom, ki določa, da je ugovor nesuspenzivno pravno sredstvo. Davek se izterja od dolžnikovega dolžnika, če se ta ne ravna po sklepu o izvršbi. Namen določbe je, da dolžnikovega dolžnika sankcioniramo za neizvršitev sklepa oziroma za opuščeno odtegnitev in izplačilo. Veljavna ureditev je v tem delu namreč zavajajoča, saj 174. člen ZDavP-2 določa nesuspenzivno naravo ugovora, hkrati pa 175. člen določa, da se davek ne izterja od delodajalca oziroma izplačevalca, če ta vloži ugovor, torej suspenzivnost ugovora.

Absolutna nesuspenzivnost ugovora zoper sklep o davčni izvršbi pomeni, da bi moral davčni organ ob vsakem pravočasnem ugovoru zoper sklep, ki na prvi stopnji ne bi bil ugodno rešen, izvršbo nadaljevati zoper vložnika ugovora, če ta ne ravna po sklepu o izvršbi. Kljub ugovornim razlogom pa lahko davčni organ prve stopnje ugovoru ugodi, če je v celoti utemeljen. Če ugovoru ni mogoče ugoditi v celoti, ga je treba odstopiti v pristojno reševanje organu druge stopnje. Za primere, ko davčni organ meni, da bi bilo ugovoru mogoče ugoditi, je treba vzpostaviti tudi zakonsko možnost za odlog izvršbe do odločitve o ugovoru. Gre za primerljivo situacijo, ki jo za davčnega zavezanca v primeru pritožbe omogočata drugi odstavek 87. člena in četrti odstavek 157. člena ZDavP-2.

K 13. členu

Ta člen je potreben zaradi uvedbe možnosti uporabe znižane stopnje akontacije dohodnine od pokojninske rente, kot je odmerjena v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, in od primerljive pokojninske rente, ki je prejeta iz tujine. Navedena možnost uporabe znižane stopnje akontacije dohodnine je predlagana z novelo Zakona o dohodnini. S tem členom se določa, da mora davčni zavezanec o svoji odločitvi za uporabo znižane stopnje akontacije dohodnine od pokojninske rente obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka. Navedena znižana stopnja se lahko uporabi za pokojninsko rento, ki je izplačana po dnevu, ko je bilo davčnemu organu obvestilo predloženo. Na podlagi navedenega obvestila davčni organ zavezanca v davčnih evidencah ustrezno označi in mu o tem izda potrdilo. Izplačevalec pokojninske rente lahko uporabi znižano stopnjo akontacije dohodnine od pokojninske rente samo, če zavezanec predloži omenjeno potrdilo.

K 14. členu

Določijo se roki, do katerih morajo člani kmečkega gospodinjstva davčnemu organu priglasiti način ugotavljanja davčne osnove od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter nato začeti oziroma prenehati ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

K 15. členu

Z novelo ZDoh-2 se zavezancu nerezidentu – nastopajočemu izvajalcu ali športniku – ki nima poslovne enote v Sloveniji, ker ne more uveljavljati dejanskih stroškov pri obračunu davka, omogoči, da pri ugotavljanju davčne osnove namesto normiranih stroškov uveljavlja določene dejanske stroške. Daje se možnost uveljavljanja tistih stroškov, ki jih je mogoče v celoti in neposredno pripisati posamezni aktivnosti, dohodki katere se v Sloveniji obdavčijo z davčnim odtegljajem. Z novima členoma se v ZDavP-2 določi način uveljavljanja dejanskih stroškov.

K 16. členu

Novi četrti odstavek ureja postopek izračuna akontacije dohodnine za druge dohodke iz 70. člena ZDoh-2 (plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druge državne pomoči), ki se po novem predlogu sprememb ZDoh-2 obdavčujejo v dejanskih zneskih pri dejanskih prejemnikih. Predlaga se, da akontacijo dohodnine izračuna izplačevalec (pri plačilih za ukrepe kmetijske politike je to praviloma Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja RS), in sicer ob vsakokratnem izplačilu drugega dohodka.

K 17. členu

S predlogom se zavezancu omogoči, da lahko vloži vlogo za priznanje oprostitev do poteka obdobja, ki ga zakon, ki ureja dohodnino, določa za priznanje posamezne vrste oprostitev.

K 18. členu

Določi se dodatna sestavina odločbe o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj. Tako bo davčni organ davčnega zavezanca seznanil s pripisanimi drugimi dohodki iz 70. člena ZDoh-2 ter z obračunano in odtegnjeno oziroma odmerjeno akontacijo dohodnine od teh dohodkov. Predlaga se, da o pripadajočem deležu teh dohodkov, ki ga določa 72. člen ZDoh-2, in pripadajočem deležu obračunane in odtegnjene oziroma z odločbo davčnega organa odmerjene akontacije dohodnine od teh dohodkov v deležu, kot ga določa 129. člena ZDoh-2, zavezanca obvesti davčni organ ob izdaji odločbe o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj. Ta podatek, ki ga zavezanec sam težko določi, je pomemben podatek za informativni izračun dohodnine. Ocenjuje se, da je primerno, da je zavezanec pred izdajo informativnega izračuna z njim uradno seznanjen.

K 19. členu

Popravek napačnega sklica.

K 20. členu

Po predlogu se kaznujeta za prekršek po tem členu tudi druga pravna oseba, za katero ni mogoče uporabiti kvalifikacije, kot jo določa Zakon o gospodarskih družbah, ter odgovorna oseba druge pravne osebe, kot na primer društva, zavodi, agencije ...

Po predlagani spremembi 6. točke prvega odstavka se določi prekršek za plačnika davka, če davčnega odtegljaja ne izračuna in odtegne hkrati z obračunom obresti ali dividend v skladu s četrtim odstavkom 313. člena in četrtim odstavkom 325. člena zakona.

Po 25. točki se določi prekršek v zvezi z novo obveznostjo priglasitve načina ugotavljanja davčne osnove za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost.

Po veljavni 33. točki je določeno, da stori davčni prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti zavezanec, ki davčnemu organu in davčnemu zavezancu ne dostavi podatkov, kar pomeni, da morata biti za storitev prekrška kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer neizpolnitev obveznosti iz 337. člena do davčnega organa in davčnega zavezanca. Ker zavezanec stori prekršek že, če ne izpolni katere od navedenih obveznosti do davčnega organa ali davčnega zavezanca, se beseda »ali« nadomesti z besedo »in«.

K 21. členu

Po predlogu se kaznujeta za prekršek po tem členu tudi druga pravna oseba, za katero ni mogoče uporabiti kvalifikacije, kot jo določa Zakon o gospodarskih družbah, ter odgovorna oseba druge pravne osebe, kot na primer društva, zavodi, agencije ...

K 22. členu

Določi se enkratni odpis preplačanega davka po posamezni vrsti davka, ki znaša na dan 31. 12. 2010 manj kot 1 evro.

Podatki v knjigovodskih evidencah izkazujejo veliko število zelo nizkih zneskov preplačil davka. Davčni zavezanec lahko po veljavni ureditvi (po četrtem odstavku 97. člena) zahteva vračilo preplačilo davka, ki znaša manj kot 10 evrov. Zavezancu za davek, ki mu je potekel rok za plačilo drugih davkov, davčni organ vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila. Preplačilo davka, ki znaša več kot 10 evrov, vrne davčni organ zavezancu po uradni dolžnosti.

Davčni organ v skladu s četrtim odstavkom 34. člena Zakona o davčni službi davčne zavezance rezidente obvešča o stanju njihovih terjatev in obveznosti do davkov na dan 31. avgusta, najkasneje do 31. oktobra istega leta. Po podatkih DURS davčni zavezanci, kljub informacijam o preplačilu davka, ne zahtevajo nizkih zneskov preplačil. V večini teh primerov gre za davčne zavezance, pri katerih pride do preplačila davka zaradi enkratnega dejanja.

Preplačilo izkazujejo tudi zavezanci, ki niso več rezidenti ali pa so prenehali (izbrisane družbe) in umrli davčni zavezanci.

Ta predlog je povezan s prehodom DURS na nov davčni informacijski sistem in s tem tudi knjigovodski sistem. DURS bo na nov knjigovodski sistem prešel 1. 7. 2011. Enkratni odpis preplačil, ki znašajo manj kot 1 evro, bo davčnemu organu omogočil, da se skrajša čas obdelave obsežnih baz podatkov in s tem poenostavi prenos podatkov iz starega v nov knjigovodski sistem. Tako bodo postopki razčiščevanja in prenosa v nove baze tudi z vidika davčnega organa bolj racionalni in ekonomični, kar se želi doseči s predlagano spremembo. Po podatkih DURS je po stanju na dan 31. 7. 2010 število davčnih zavezancev, ki ima preplačilo do 1 evra, 137.099, skupna vrednost preplačil znaša 54.011,00 evrov, število kontov preplačil do 1 evra pa je 304.397. Posamezni referent v knjigovodstvu (ki ima približno 600 evrov mesečne plače) potrebuje en mesec zato, da uskladi oziroma razčisti 500 kontov. Upoštevajoč navedeno, bi razčiščevanje vseh kontov do 1 evra znašalo 164.518,00 evrov (274 mesecev x 600 evrov plače).Tudi z vidika postopkov zastaranja (ugotavljanje zastaranja pravice do izterjave, izdaja odločbe in vročanje) je vodenje kontov, ki izkazujejo preplačila do 1 evra, neekonomično.

Na drugi strani pa tudi za davčnega zavezanca zahteva za vračilo 1 evra ni ekonomična, ker stroški (priprava zahteve in poštnina) znašajo več kot 1 evro. Če davčni zavezanec pošlje vlogo z navadno pošiljko, znašajo poštni stroški 0,33 evrov, če pa pošlje priporočeno, pa znašajo poštni stroški 1,87 evrov. Če izhajamo iz tega, da bi vsi davčni zavezanci, ki imajo preplačilo do 1 evra, pošiljali s priporočeno pošto vloge za vračilo, bi strošek davčnih zavezancev znašal 45.242,67 evrov (za navadne pošiljke) oziroma 256.375,00 evrov (za pošiljke, poslane priporočeno).

DURS v novem davčnem informacijskem sistemu postavlja pogoje, da bi bilo število takšnih preplačil čim manjše, ker bo boljša in sprotna komunikacija z zavezancem o stanju terjatev in obveznosti in izvajanje pobotov.

Po podatkih DURS bi se v primeru odpisa preplačila davka po stanju na dan 31. 12. 2009, ki znaša manj kot 1 evro, uredilo 291.648 kontov, odpis pa bi znašal 54.379 evrov, na dan 31. 7. 2010 pa bi se na podlagi odpis preplačil uredilo 304.397 kontov, odpis pa bi znašal 54.011 evrov. Iz teh podatkov je mogoče ugotoviti, da se število kontov na katerih so izkazani zneski preplačil povečujejo, višina odpisa pa se znižuje.

Pri predlogu je primerjati tudi veljavno ureditev v 105. členu zakona, ki določa, da se v plačilo dospeli davek, po posamezni vrsti davka, ki na dan 31. decembra ne preseže 1 evro, odpiše po uradni dolžnosti. Gre torej za obratno situacijo, ko davčni organ zaradi racionalnosti postopkov in zniževanja stroškov pri davčnemu organu, po uradni dolžnosti odpiše davek, ki znaša manj kot 1 evro. Ta način davčnemu organu omogoča preglednejše evidence.

Ureditev davčnemu zavezancu ne jemlje možnosti, da do 31. 12 2010 zahteva vračilo preplačila davka, ki znaša manj kot 1 evro.

K 23. členu

Skrajša se prehodno obdobje, s katerim se določi, da predlagatelj izvršbe pošlje davčnemu organu predlog za izvršbo drugih, nedavčnih obveznosti elektronsko najpozneje do 1. 1. 2012 in ne 1. 1. 2015. Ocenjuje se, da je v veljavni ureditvi določeno prehodno obdobje, v katerem lahko predlagatelji izbirajo, ali bodo pošiljali predloge za izvršbo denarnih nedavčnih obveznosti po pošti v fizični obliki ali elektronsko, z vidika izvajanja izvršbe predolgo. Carinska uprava RS bo kot za izterjavo denarnih nedavčnih obveznosti pristojen davčni organ s 1. januarjem 2012 vsem predlagateljem omogočila dva elektronska ter brezplačna načina pošiljanja predlogov za izvršbo, in sicer pošiljanje predlogov elektronsko po pošti na elektronski naslov davčnega organa ter z vnosom predlogov za izvršbo neposredno v informacijski sistem davčnega organa. Ta način bo predlagateljem omogočal takojšnje in enostavno elektronsko poslovanje s pristojnim davčnim organom, saj predlagateljem ne bo treba izdelati posebnega programa oziroma posebno okolje za elektronsko pošiljanje predlogov za izvršbo. S čimprejšnjim elektronskim poslovanjem tudi na tem področju se bo omogočila učinkovitejša davčna izvršba denarnih nedavčnih obveznosti.

K 24. členu

V 3., 4. in 5. členu tega zakona je spremenjena ureditev v zvezi z odlogi in obročnim plačilom. Ker je ureditev po novem strožja, se določi prehodno obdobje za zadeve, ki do dneva uveljavitve tega zakona še niso pravnomočno končane. Ti postopki se končajo po veljavnem ZDavP-2.

K 25. členu

Določi se prehodno obdobje za novo krajevno pristojnost, do 1. 7. 2011 pa se uporablja veljavni zakon.

K 26. členu

Določi se prehodna ureditev za obvezno priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

K 27. členu

281. člen ZDavP-2 določa, da je davčni odtegljaj akontacija dohodnine, ki jo je v z zakonom

281. člen ZDavP-2 določa, da je davčni odtegljaj akontacija dohodnine, ki jo je v z zakonom določenih primerih dolžan izračunati, odtegniti in plačati plačnik davka za davčnega zavezanca. Predlog dopolnjenega 313. člena določa obveznost plačnika davka, da tudi za druge dohodke iz 70. člena ZDoh-2 izračuna, odtegne in plača akontacijo dohodnine.

Drugi dohodki iz 70. člena ZDoh-2 so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (subvencije)

Te dohodke z odločbo ugotovi izplačevalec (plačnik davka). Ker so zoper to odločbo možna vsa pravna sredstva, lahko na podlagi odločitev o le-teh pride do dodatnih izplačil in posledično do dodatnih davčnih obveznosti, kar vpliva na evidentiranje teh obveznosti pri izplačevalcu tudi za nazaj. Največji izplačevalec teh dohodkov je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki mora o vseh izplačilih voditi podrobno knjigovodstvo in poročati EU tudi spremembe za nazaj.

Ocenjuje se, da bi dograditev programske opreme za nazaj (za vsako leto posebej), ki pomeni tehnično podporo za izdelavo upravnih odločb, kakor tudi za poročanje EU, pomenilo nesorazmerno visoko finančno in organizacijsko breme, glede na to, da je takih primerov relativno malo. Zato se predlaga, da za primere, ko se dohodek iz 70. člena ZDoh-2 izplača na podlagi vloženih pravnih sredstev ali sproženega upravnega spora, ob pogoju, da je bil upravni postopek začet pred 1. 1. 2010, plačnik davka akontacije za ta dohodek ne izračuna in ne plača. To pomeni, da plačniku davka za subvencije, ki so izplačane na podlagi vlog, vloženih pred 1. 1. 2010, ne bo treba izračunati in odtegniti akontacije davka, če bo subvencija oziroma del subvencije izplačan po uveljavitvi tega zakona.

Sama davčna obveznost plačila dohodnine pa se s tem za davčnega zavezanca ne spreminja.

K 28. členu

Posebna določba za leto 2010 je potrebna, ker se ob prehodu z načina pripisovanja drugega dohodka zavezancem prek povprečnih zneskov subvencij na način pripisovanja teh dohodkov zavezancem na podlagi dejanskih dohodkov pri odmeri akontacije dohodnine poračunavata dva različna načina izračuna akontacije dohodnine. Za leto 2010 so bile namreč zavezancem za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti izdane odločbe z izračunom prvega in drugega obroka akontacije dohodnine, pri katerem sta se kot davčna osnova upoštevala katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na panj z vključenim dohodkom iz naslova povprečnih zneskov subvencij. Po novem se bo, vključno za leto 2010, dohodek iz naslova ukrepov kmetijske politike in drugih državnih pomoči v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo zavezancem pripisal na podlagi dejansko izplačanih zneskov teh dohodkov, akontacijo dohodnine od teh dohodkov pa bo izračunal in odtegnil izplačevalec kot plačnik davka. Zaradi tega se predlaga, da akontacijo dohodnine od vseh dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2010 za rezidente in nerezidente izračuna in odmeri davčni organ z odločbo. Pri tem pa se za rezidente, ki med letom plačujejo obroke akontacije dohodnine, akontacija za leto 2010 določi ob upoštevanju skupnih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske, torej vsote katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in pripisanega deleža drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, prvi in drugi obrok akontacije v višini, ki je bila zavezancu dejansko odmerjena od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, ki sta vključevala tudi povprečne zneske subvencij, prvi in drugi obrok akontacije dohodnine za leto 2011 pa le na podlagi podatka o zavezančevem katastrskem dohodku in pavšalni oceni dohodka na panj. Določa se, da morajo biti odločbe izdane v enakem roku, kot je za izdajo teh določb določen v 315. členu ZDavP-2.

K 29. členu

Določi se vacatio legis, in sicer začne zakon veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne 1. januarja 2011.

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

63. člen

(vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave)

(1) Davčni zavezanec lahko najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oziroma če je v davčni napovedi navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke.

(2) Od neplačanega davka davčni organ obračuna obresti po evropski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan poteka zakonsko določenega roka za vložitev davčne napovedi, povečani za:

- 1 odstotno točko, če predloži podatke v enem mesecu po preteku roka za vložitev davčne napovedi;

- 2 odstotni točki, če predloži podatke v šestih mesecih po preteku roka za vložitev davčne napovedi;

- 3 odstotne točke, če predloži podatke v enem letu po preteku roka za vložitev davčne napovedi;

- 4 odstotne točke, če predloži podatke po enem letu po preteku roka za vložitev davčne napovedi.

(3) Davčni zavezanec ne more vložiti nove samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno že vložil samoprijavo.

97. člen

(vračilo davka)

(1) Če je z odločbo ali v zvezi s predloženim davčnim obračunom ugotovljeno preplačilo davka, se preveč plačani znesek, ki presega 10 eurov, vrne po uradni dolžnosti v 30 dneh od dneva vročitve odločbe oziroma od dneva predložitve davčnega obračuna.

(2) V primeru iz 54. člena tega zakona, razliko med davčno obveznostjo, obračunano in plačano po prvotnem obračunu, in višino obračunane obveznosti po popravku obračuna, davčni organ vrne v 30 dneh po prejemu popravljenega obračuna.

(3) Če je bila odmerna odločba odpravljena ter zadeva vrnjena v ponovni postopek in davek plačan, se preveč plačani davek vrne v 30 dneh po vročitvi odločbe, s katero je v ponovnem postopku ugotovljena drugačna davčna obveznost.

(4) Če preveč plačani znesek davka iz prvega odstavka tega člena ne presega 10 eurov, se vrne na zahtevo zavezanca za davek v roku 30 dni od vložitve zahteve, če z zakonom ni drugače določeno. Če zahteva ni podana, se preveč plačani davek šteje v naslednja plačila ali v plačila druge vrste davkov.

(5) Davčni organ lahko na podlagi izjave zavezanca za davek, ki je upravičen do vračila davka, ta davek vrne tretji osebi, ki jo v izjavi navede zavezanec za davek, pod pogojem, da ni možnosti za oškodovanje morebitnih upnikov zavezanca za davek.

(6) Ne glede na prvi do peti odstavek tega člena se zavezancu za davek, ki mu je potekel rok za plačilo drugih davkov, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila pri davčnem organu, z upoštevanjem omejitev iz petega odstavka 93. člena, če ni z zakonom drugače določeno.

(7) V primeru iz prejšnjega odstavka in ko davčni organ ugotovi, da je zavezanec za davek plačal več, kot je njegova obveznost, se o zmanjšanem vračilu zavezanca za davek pisno obvesti najkasneje v 15 dneh od dneva vračila.

(8) Ne glede na prvi do peti odstavek tega člena se zavezancu za davek, ki mu je pretekel rok za plačilo globe in stroškov postopka o prekršku, za katere izvršbo je pristojen davčni organ, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek neplačane globe in stroškov postopka, ki mu je potekel rok plačila.

101. člen

(odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe)

(1) Davčni organ lahko dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(2) Vlogo za odpis oziroma delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu. Davčni organ odloči o zahtevku na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca.

(3) Davčni organ odloči o odpisu, odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni od dneva prejema popolne vloge.

(4) Podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila po tem členu ter obliko in podatke, ki jih mora davčni zavezanec navesti v vlogi, določi minister, pristojen za finance, upoštevaje raven zadovoljevanja minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje in so določene s predpisi na področju socialnega varstva.

(5) Davčni organ ne more odobriti odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(6) Ta člen se ne uporablja za samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, in sicer za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti. Za davek, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti, se ne šteje poračun dohodnine na letni ravni.

(7) Davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa v skladu s tem členom osebam iz prejšnjega odstavka, ki prenehajo opravljati dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, in fizične osebe, ki odgovarjajo za obveznosti družb, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti družbe. Za davek, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti, se ne šteje poračun dohodnine na letni ravni.

(8) Z odpisom oziroma delnim odpisom po tem členu davčna obveznost v celoti oziroma delno preneha.

102. člen

(odlog in obročno plačevanje davka v primerih hujše gospodarske škode)

(1) Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.

(2) Vlogo za odlog plačila oziroma obročno plačevanje davka mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu. Davčni organ odloči na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca, iz katerih so razvidne okoliščine za nastanek hujše gospodarske škode.

(3) Davčni organ odloči o odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni od dneva prejema popolne vloge.

(4) Davčni organ ne more odobriti odloga in obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka ali davčni odtegljaj, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(5) Določbe tega člena se uporabljajo za davčne zavezance, ki so pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Za samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se določbe tega člena uporabljajo za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti.

(6) Podrobnejše kriterije in način ugotavljanja hujše gospodarske škode določi minister, pristojen za finance.

103. člen

(posebni primeri odloga in obročnega plačevanje davka)

(1) Če davčni zavezanec predloži kateri koli instrument zavarovanja iz 117. člena tega zakona ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register, se davčnemu zavezancu ne glede na prvi odstavek 101. člena in prvi odstavek 102. člena tega zakona dovoli plačilo davka v največ 12 mesečnih obrokih ali dovoli odlog za največ 12 mesecev.

(2) Če davčni zavezanec – fizična oseba davka ni zmožen plačati v enkratnem znesku in ne more zagotoviti zavarovanja ter se davek ne nanaša na opravljanje dejavnosti, lahko davčni organ dovoli obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih.

(3) Davčni organ ne more odobriti odloga in obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka in davčni odtegljaj, če ni s tem zakonom drugače določeno.

104. člen

(obračun obresti)

Za čas, ko je davčnemu zavezancu odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) zaračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu.

110. člen

(omejitev uporabe določb tega poglavja)

(1) 101., 102. in 103. člen tega zakona se ne uporablja za prispevke za zdravstveno zavarovanje in za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti.

(2) 101., 102. in 103. člen tega zakona se ne uporabljajo za izrečene globe in stroške postopka o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in jih izreka davčni organ.

(3) Po začetku postopka zaradi insolventnosti ni mogoče voditi postopkov po 101., 102. in 103. členu tega zakona za obveznosti, na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti.

150. člen

(sklep o izvršbi)

(1) Za izdajo sklepa o izvršbi je pristojen davčni organ, ki je na prvi stopnji izdal odločbo o odmeri davka ali sklep, s katerim se nalaga plačilo denarnih obveznosti.

(2) Če gre za izvršbo na podlagi obračuna davka, obveznosti iz 156. člena tega zakona, ali dopolnitev oziroma nadomestitev sklepa oziroma akta instrumenta, ki dovoljuje davčno izvršbo iz 237. člena tega zakona, je za izdajo sklepa o izvršbi pristojen davčni organ, pri katerem je dolžnik vpisan v ustrezen register.

(3) Če dolžnik ni vpisan v ustrezen register, je za izdajo sklepa o izvršbi pristojen tisti davčni organ, na območju katerega je nastala obveznost plačila davka.

(4) Če davčnega organa, ki je pristojen za izdajo sklepa o izvršbi, ni mogoče določiti na podlagi drugega ali tretjega odstavka tega člena, določi organ, ki izda sklep o izvršbi, Generalni davčni urad oziroma Generalni carinski urad.

154. člen

(zadržanje davčne izvršbe)

(1) Davčni organ s sklepom zadrži že začeti postopek davčne izvršbe za čas:

1. ko je dolžniku dovoljen odlog oziroma obročno plačilo davka v skladu s tem zakonom, z zakonom o obdavčenju ali drugim zakonom, in sicer za čas odloga oziroma obročnega plačevanja,

2. do vročitve odločbe oziroma sklepa o pritožbi iz četrtega odstavka 157. člena ali ugovora iz 158., 164., 169. ali 174. člena tega zakona oziroma do odločitve o zadevi v primeru, če izpodbijanje akta iz 240. člena tega zakona zadrži izvajanje izvršbe.

(2) Posamezna dejanja, ki so bila izvršena pred zadržanjem postopka davčne izvršbe, razen rubeža na dolžnikove denarne prejemke in dolžnikova denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah, ostanejo v veljavi.

165. člen

(odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo)

(1) Če delodajalec oziroma izplačevalec ne ravna po sklepu o izvršbi in ne vloži ugovora v določenem roku, se davek izterja od njega. Davčni organ mora o tem izdati odločbo, s katero naloži delodajalcu oziroma izplačevalcu, da v 15 dneh plača na predpisane račune celoten znesek davka, ki bi ga moral po sklepu o izvršbi odtegniti do izdaje te odločbe.

(2) Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena se lahko delodajalec oziroma izplačevalec pritoži v osmih dneh od vročitve.

(3) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

170. člen

(odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo)

(1) Če banka oziroma hranilnica ne ravna po sklepu o izvršbi in ne vloži ugovora v predpisanem roku, se davek izterja od nje. Davčni organ mora o tem izdati odločbo, s katero banki oziroma hranilnici naloži, da v 15 dneh na predpisane račune plača dolgovani znesek davka.

(2) Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena se lahko banka oziroma hranilnica pritoži v osmih dneh od vročitve odločbe.

(3) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

175. člen

(odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo)

(1) Če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu o izvršbi in ne vloži ugovora v določenem roku, se davek izterja od njega. Davčni organ mora o tem izdati odločbo, s katero naloži dolžnikovemu dolžniku, da v 15 dneh plača znesek, ki je enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune.

(2) Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena se lahko dolžnikov dolžnik pritoži v osmih dneh od vročitve odločbe.

(3) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

286. člen

(obvestilo in potrdilo o znižani stopnji akontacije dohodnine)

(1) Davčni zavezanec, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, odloči za znižano stopnjo akontacije dohodnine od nadomestila iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki ga prejema kot delovni invalid po predpisih, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji ter od polovice pokojnine, ki jo prejema upravičenec v skladu z drugim odstavkom 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 112/06 – odl. US, 114/06 - ZUTPG in 110/08 - ZVarDod), mora o tem obvestiti davčni organ in izplačevalca nadomestila.

(2) Znižana stopnja akontacije dohodnine se lahko uporabi za nadomestila in polovico pokojnine iz prvega odstavka tega člena, izplačana po dnevu, ko je bilo obvestilo v skladu s prvim odstavkom tega člena predloženo davčnemu organu.

(3) Davčni organ davčnega zavezanca na podlagi njegovega obvestila iz prvega odstavka tega člena v davčnih evidencah označi kot davčnega zavezanca, ki se je odločil za znižano stopnjo akontacije dohodnine od nadomestil in polovice pokojnine iz prvega odstavka tega člena, in o tem zavezancu izda potrdilo.

(4) Davčni organ izda potrdilo v petih dneh od dneva predložitve obvestila davčnega zavezanca.

(5) Izplačevalec nadomestila in polovice pokojnine iz prvega odstavka tega člena lahko izračuna, odtegne in plača akontacijo dohodnine po znižani stopnji samo, če davčni zavezanec predloži potrdilo iz tretjega odstavka tega člena.

(6) Potrdilo iz petega odstavka tega člena velja za obdobje davčnega leta. V obdobju davčnega leta davčni zavezanec lahko zahteva spremembo potrdila, ali ga prekliče na način, kot velja za pridobitev potrdila.

304. člen

(priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov)

(1) Zavezanci, ki dosegajo dohodke iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v okviru istega kmečkega gospodinjstva, začnejo davčno osnovo iz te dejavnosti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ko določijo enega od zavezancev kot nosilca celotne kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva, ta pa opravi priglasitev pri davčnem organu.

(2) Priglasitev se opravi na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance. Sestavni del obrazca je izjava vseh zavezancev, ki dosegajo dohodke iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v okviru istega kmečkega gospodinjstva, da se strinjajo z določenim nosilcem ter dohodki iz opravljanja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, oziroma v primeru, da se v okviru kmečkega gospodinjstva opravlja tudi druga kmetijska ali dopolnilna dejavnost, tudi dohodki druge kmetijske in dopolnilne dejavnosti pripišejo nosilcu.

(3) Davčni organ na podlagi priglasitve nosilcu izda odločbo o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v 30 dneh od dneva prejema popolne priglasitve. Na podlagi priglasitve nosilec kot zavezanec za dohodke iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti kmečkega gospodinjstva začne z ugotavljanjem davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov s prvim dnem naslednjega koledarskega leta po letu vročitve odločbe.

(4) Nosilec mora vsako spremembo članov kmečkega gospodinjstva, uporabnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ali panjev priglasiti v 15 dneh po nastanku spremembe. Davčni organ na podlagi priglasitve spremembe nosilcu izda novo odločbo o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v 30 dneh od dneva prejema popolne priglasitve.

(5) Nosilec iz prvega odstavka tega člena, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja dohodnino, zahtevo za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov poda ob priglasitvi oziroma v naslednjih letih v mesecu novembru tekočega leta za naslednje leto.

311. člen

(obvestilo in potrdilo o znižani stopnji akontacije dohodnine in uveljavljenju posebne osebne olajšave za samozaposlene v kulturi, samostojne poklicne športnike in samostojne novinarje)

(1) Davčni zavezanec, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, odloči za znižano stopnjo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ali za uveljavljanje posebne osebne olajšave za samozaposlene v kulturi, za samostojne poklicne športnike, ali za samostojne novinarje, mora o tem obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka, kadar je izplačevalec oseba, ki so ji v skladu s tem zakonom naložene obveznosti plačnika davka. Davčni zavezanec, pri katerem se akontacija izračuna v skladu z drugim odstavkom 305. člena tega zakona, zahteva uporabo znižane stopnje in posebne osebne olajšave za samozaposlene v kulturi, za samostojne poklicne športnike in za samostojne novinarje v napovedi, ki jo predloži v skladu s 306. členom tega zakona.

(2) Znižana stopnja akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ali posebna osebna olajšava za samozaposlene v kulturi, za samostojne poklicne športnike ali za samostojne novinarje, se lahko uporabi za dohodke, izplačane po dnevu, ko je bilo obvestilo, v skladu s prvim odstavkom tega člena, predloženo davčnemu organu.

(3) Davčni organ davčnega zavezanca, na podlagi njegovega obvestila iz prvega odstavka tega člena, v davčnih evidencah označi kot davčnega zavezanca, ki se je odločil za znižano stopnjo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ali za zavezanca, ki uveljavlja posebno osebno olajšavo za samozaposlene v kulturi, samostojne poklicne športnike, ali za samostojne novinarje in o tem zavezancu izda potrdilo.

(4) Davčni organ izda potrdilo v petih dneh od dneva predložitve obvestila davčnega zavezanca.

(5) Izplačevalec dohodka, ki so mu v skladu s tem zakonom naložene obveznosti plačnika davka, lahko izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj po znižani stopnji samo, če davčni zavezanec predloži potrdilo iz tretjega odstavka tega člena.

(6) Potrdilo iz tretjega odstavka tega člena velja za obdobje davčnega leta. V obdobju davčnega leta davčni zavezanec lahko zahteva spremembo potrdila, ali ga prekliče na način, kot velja za pridobitev potrdila.

313. člen

(izračun)

(1) Akontacijo dohodnine od katastrskega dohodka davčni organ ugotovi z odločbo na podlagi podatkov o davčnem zavezancu, ki je kot imetnik pravice uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč vpisan v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru ali evidentiran kot dejanski uporabnik, podatkov o površini in parcelni številki zemljišč v uporabi zavezanca, kot jih izkazuje zemljiški kataster ali jih prijavi zavezanec kot vinograd za lastno proizvodnjo vina ali kot oljčnik, podatkov o katastrskem dohodku, vpisanem v zemljiškem katastru ali določenem s predpisi o dohodnini, ter podatkov o priznanih oprostitvah in znižanjih katastrskega dohodka, ki se priznajo za več let, po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacija dohodnine odmerja.

(2) Kot stanje se štejejo pravnomočni vpis podatkov v navedenih evidencah, dokazila, ki nedvoumno dokazujejo dejanskega uporabnika zemljišča, ki pravice uporabe nima vpisane v zemljiški knjigi oziroma v zemljiškem katastru, in pravnomočna odločba, s katero se prizna oprostitev oziroma znižanje katastrskega dohodka.

(3) Akontacijo dohodnine od pavšalne ocene dohodka za panje davčni organ ugotovi z odločbo na podlagi podatkov o panjih in osebah, ki so kot lastniki ali uporabniki panjev vpisani v register čebelnjakov ter podatka o pavšalni oceni dohodka na panj po predpisih o dohodnini, po stanju na dan 30. junija leta, za katero se akontacije dohodnine odmerja.

314. člen

(uveljavljanje oprostitev)

(1) Oprostitve od katastrskega dohodka, ki so določene z zakonom, ki ureja dohodnino, davčni zavezanec lahko uveljavlja z vlogo pri davčnem organu. Obrazec vloge predpiše minister, pristojen za finance.

(2) Davčni zavezanec mora k vlogi priložiti dokazila, ki dokazujejo upravičenost do oprostitve, ali navesti javno evidenco, iz katere je upravičenost do oprostitve razvidna. Izjemoma oprostitev za neodmerjene gozdne ceste in za zemljišča, na katerih so objekti posebnega pomena za obrambo, ali ležijo v varnostnem območju takega objekta in se zanje predpiše ukrep varovanja, davčni organ prizna brez vloge zavezanca po uradni dolžnosti na podlagi podatkov Zavoda za gozdove Slovenije in ministrstva, pristojnega za obrambo.

(3) Davčni organ odloči o upravičenosti do oprostitve z odločbo v 15 dneh od vložitve vloge.

(4) Za zemljišča in panje, pripisane nosilcu v skladu s 304. členom tega zakona, se oprostitev od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena, prizna na podlagi odločbe iz 304. člena tega zakona.

(5) V posameznem letu se priznajo oprostitve, za katere so bile vloge vložene do 30. junija leta, za katero se dohodnina odmerja, in so odločbe postale pravnomočne najpozneje do izdaje odmerne odločbe, razen oprostitev, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljavljajo v prvem letu po letu izvedbe ukrepa, za katere se oprostitev v primeru, da je bila vloga vložena v letu izvedbe ukrepa, ne glede na pravnomočnost odločbe, upošteva v naslednjem letu. Oprostitve, priznane na podlagi odločbe, za katero je bila vloga vložena po 30. juniju leta, za katero se dohodnina odmerja, se upoštevajo pri izračunu akontacije dohodnine od katastrskega dohodka za naslednje davčno leto.

(6) Prenehanje razlogov za oprostitev po tem členu, razen za oprostitve z zakonsko določenim rokom, mora davčni zavezanec oziroma Zavod za gozdove Slovenije in ministrstvo, pristojno za obrambo, sporočiti davčnemu organu v treh mesecih od prenehanja.

(7) Ne glede na šesti odstavek tega člena se prenehanje oprostitev uveljavi na podlagi odločbe iz 304. člena tega zakona.

(8) Prenehanje oprostitve na podlagi prijave iz šestega odstavka tega člena, podane po 30. juniju tekočega leta, ali odločbe iz sedmega odstavka tega člena, ki je postala pravnomočna po 30. juniju tekočega leta, se upošteva pri izračunu akontacije dohodnine od katastrskega dohodka za naslednje davčno leto.

315. člen

(izdaja odmerne odločbe)

(1) Odločba o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za preteklo davčno leto, o poračunu prvega in drugega obroka akontacije dohodnine od teh dohodkov za preteklo davčno leto ter o določitvi dveh obrokov akontacije dohodnine od teh dohodkov za tekoče davčno leto mora biti izdana do 30. marca tekočega leta.

(2) Nerezidentu odločbo o akontaciji dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, najkasneje do 30. marca tekočega leta za preteklo leto, izda davčni organ, pri katerem je zavezanec za davke vpisan v davčni register. Nerezidentu, ki ni vpisan v davčni register, izda odločbo davčni organ, na območju katerega ležijo zemljišča oziroma so registrirani panji v uporabi zavezanca.

395. člen

(hujši davčni prekrški posameznikov)

Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:

1. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena);

2. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (16. člen);

3. na zahtevo davčnega organa ne da podatkov ali dokumentacije, s katero razpolaga, oziroma je ne hrani v skladu s tem zakonom (41. člen);

4. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih oziroma v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke (prvi odstavek 10. člena, 352., 353. člen);

5. ne predloži davčnega obračuna oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih oziroma v davčnem obračunu navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke (prvi odstavek 10. člena, drugi odstavek 297. člena, drugi odstavek 369. člena).

397. člen

(davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti)

(1) Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za mikro ali majhno gospodarsko družbo, in z globo od 3.200 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:

1. ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (tretji do peti odstavek 51. člena, 297., 297.a, 297.b člen in 356. do 369. člen);

2. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (četrti, peti in deveti odstavek 57. člena, 284., 336. člen, drugi in tretji odstavek 352. člena, drugi odstavek 353. člena, 374. člen);

3. ne predloži izjave oziroma ne navede ali ne navede pravilno količine finančnih instrumentov (peti odstavek 58. člena);

4. izjave ne hrani do poteka predpisanega roka (šesti odstavek 58. člena in četrti odstavek 383.c člena);

5. prejemnik izjave ne dostavi davčnemu organu podatkov o prenosu obveznosti plačnika davka ali podatkov ne dostavi v zakonsko določenem roku (sedmi odstavek 58. člena);

6. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom (59., 260. člen, prvi odstavek 283. člena, 285. člen, prvi odstavek 305. člena, prvi odstavek 317. člena, prvi odstavek 321. člena, prvi in tretji odstavek 325. člena, drugi in tretji odstavek 352. člena, 353.,374. člen, drugi odstavek 383.c člena in drugi odstavek 383.e člena);

7. ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (četrti odstavek 61. člena in 306. člen);

8. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena);

9. ne vodi ali ne hrani poslovnih knjig in evidenc v skladu s tem zakonom ali jih ne vodi dobro in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti (31. in 32. člen);

10. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in o odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu (tretji odstavek 31. člena);

11. ne obvesti davčnega organa, kje se po prenehanju davčnega zavezanca hrani dokumentacija oziroma kdo hrani dokumentacijo (šesti odstavek 32. člena);

12. ne navede davčne številke na davčni napovedi ali obračunu davka (34. člen);

13. v nasprotju s tem zakonom izplača dohodek fizični osebi, ki ni predložila svoje davčne številke, oziroma ne zagotovi potrebnih podatkov o nerezidentu (drugi in šesti odstavek 35. člena);

14. v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov (prvi odstavek 36. člena);

15. ne zagotovi na predpisan način izpisov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig ali evidenc oziroma ne omogoči dostopa ali vpogleda v svoje elektronsko vodene knjige ali evidence ali v programsko ter strojno opremo ali v baze podatkov oziroma ne zagotoviti elektronskega obdelovanja podatkov na predpisan način ali ne zagotovi pristnosti izdanih dokumentov izdajatelja ter celovitosti vsebine izdanih dokumentov (prvi do peti odstavek 38. člena);

16. davčnemu organu na njegovo zahtevo ne da na razpolago dokumentacije o elektronskem sistemu za vodenje poslovnih knjig in evidenc ali ne dokumentira vsake spremembe elektronske rešitve v časovnem zaporedju na predpisan način (šesti in sedmi odstavek 38. člena);

17. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne da na razpolago podatkov iz evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc, ki jih vodi, ali ne omogoči davčnemu organu vpogleda v svojo dokumentacijo ali dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba (prvi in drugi odstavek 39. člena in 40. člen);

18. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba (16. člen);

19. davčnemu organu ne predloži dokumentacije ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor (četrti odstavek 129. člena in prvi odstavek 138. člena);

20. na poziv davčnega organa ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku in na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navede nepopolne in neresnične podatke (147. člen);

21. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef (185. člen);

22. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom (prvi in tretji odstavek 186. člena);

23. odtuji, poškoduje, uniči ali kako drugače onemogoči unovčitev zarubljene premičnine (drugi odstavek 187. člena);

24. ne izračuna ali ne predloži izračuna akontacije davka davčnemu organu v skladu z zakonom (drugi odstavek 298. člena in sedmi odstavek 371. člena);

25. ne priglasi sprememb članov kmečkega gospodinjstva, uporabnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ali panjev ali jih ne priglasi v predpisanem roku (četrti odstavek 304. člena);

26. osebi, ki so ji v skladu s tem zakonom naložene obveznosti plačnika davka, ne predloži potrdila o načinu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (prvi odstavek 310. člena);

27. ne prijavi parcelne številke zemljišč pod vinogradi, katerih pridelek se porabi za lastno proizvodnjo vina, oziroma parcelnih številk oljčnikov, oziroma ne prijavi sprememb v zakonsko določenem roku (prvi in drugi odstavek 312. člena);

28. uveljavlja oprostitev od katastrskega dohodka v nasprotju z odločbo davčnega organa ali ne sporoči razlogov za prenehanje oprostitve od katastrskega dohodka (šesti odstavek 314. člena);

29. zavezanca ne obvesti pisno o tem, da odlog ugotavljanja davčne obveznosti po zakonu, ki ureja dohodnino, ni odobren (sedmi odstavek 331. člena);

30. zavezanca ne obvesti pisno o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti (deveti odstavek 331. člena);

31. lastnikom ne pošlje vseh podatkov, ki so potrebni za ugotavljanje njihovih morebitnih davčnih obveznosti iz preoblikovanja (332. člen);

32. davčnemu zavezancu ob unovčitvi investicijskega kupona podsklada pri krovnem skladu oziroma ob prejemu izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase ob likvidaciji podsklada ne dostavi izpisa iz evidence spremljanja prehodov med podskladi istega krovnega sklada s potrebnimi podatki (332.a člen);

33. davčnemu organu in davčnemu zavezancu v nasprotju z zakonom ne dostavi podatkov, potrebnih za pobiranje dohodnine, ali ne dostavi teh podatkov v predpisanih rokih ali na predpisan način ali v dostavljenih podatkih navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena, osmi odstavek 331. člena, prvi, drugi, četrti in sedmi odstavek 337. člena, 338. člen in prvi in tretji odstavek 339. člena);

34. kot plačilni zastopnik ne ugotovi identitete in rezidentstva upravičenega lastnika v skladu z zakonom (349. člen);

35. kot plačilni zastopnik davčnemu organu ne dostavi predpisanih podatkov ali ne dostavi predpisanih podatkov na predpisan način oziroma v predpisanem roku (350. člen);

36. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost ali ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (prvi in tretji odstavek 353. člen);

37. davčnega organa ne obvesti o nameravani spremembi davčnega obdobja (prvi in drugi odstavek 372. člena);

38. davčnemu organu ne predloži dokazil in dokumentov ali jih ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih (prvi odstavek 375. člena);

39. davčni obračun zavezanca iz 376.a člena ne vsebuje vseh dokazil in potrdil iz tega člena (376.a člen);

40. ne predloži dokumentacije o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen oziroma tega ne predloži na predpisan način oziroma v določenih rokih (382. člen).

(2) Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za mikro ali majhno gospodarsko družbo.

(4) Z globo v višini od 800 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.

398. člen

(posebno hudi davčni prekrški)

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se v primeru, če je znesek premalo plačanega davka višji od 5.000 eurov, z globo v višini 20 % od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 1.200 eurov in ne več kot 50.000 eurov, kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo v višini 30 % od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 1.500 eurov in ne več kot 150.000 eurov, se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za mikro ali majhno gospodarsko družbo, ter z globo v višini 45 % od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 2.000 eurov in ne več kot 300.000 eurov, se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.

(2) Z globo v višini od 500 do 5.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo v višini od 700 do 5.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za mikro ali majhno gospodarsko družbo.

(4) Z globo v višini od 900 do 5.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.