(1) Ta zakon določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L št. 309 z dne 25. 11. 2005, str. 15; v nadaljnjem besedilu: direktiva 2005/60/ES), Direktivo Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu (UL L št. 214 z dne 4. 8. 2006, str. 29), ter Direktivo 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L št. 319, z dne 5. 12. 2007, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/64/ES).

(1) Pranje denarja po tem zakonu je katero koli ravnanje, s katerim se prikriva izvor denarja ali drugega premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem, in vključuje:

1. zamenjavo ali kakršen koli prenos denarja ali drugega premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja;
2. skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi z denarjem ali drugim premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja.

(2) Financiranje terorizma po tem zakonu je zagotavljanje ali zbiranje oziroma poskus zagotavljanja ali zbiranja denarja ali drugega premoženja zakonitega ali nezakonitega izvora, posredno ali neposredno, z namenom ali zavedajoč se, da bo v celoti ali delno uporabljeno za izvedbo terorističnega dejanja, ali da ga bo uporabil terorist oziroma teroristka (v nadaljnjem besedilu: terorist) ali teroristična organizacija.

(3) Teroristično dejanje po tem zakonu je kaznivo dejanje, določeno v 2. členu Zakona o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma (2. člen konvencije; Uradni list RS - MP, št. 21/04).

(4) Terorist po tem zakonu je fizična oseba, ki:

• stori ali poskuša storiti teroristično dejanje na kakršen koli način;
• je udeležena pri storitvi terorističnega dejanja kot sostorilec, napeljevalec ali pomagač;
• organizira storitev terorističnega dejanja; ali
• prispeva k terorističnemu dejanju skupine ljudi, ki deluje s skupnim ciljem, če ravna namerno in z namenom prispevati k nadaljevanju izvajanja terorističnega dejanja, ali je seznanjena z namenom skupine, da stori teroristično dejanje.

(5) Teroristična organizacija po tem zakonu je katera koli skupina teroristov, ki:

• storijo ali poskušajo storiti teroristično dejanje na kakršen koli način;
• so udeleženi pri storitvi terorističnega dejanja;
• organizirajo storitev terorističnega dejanja; ali
• prispevajo k terorističnemu dejanju skupine ljudi, ki deluje s skupnim ciljem, če ravnajo namerno in z namenom prispevati k nadaljevanju izvajanja terorističnega dejanja, ali so seznanjeni z namenom skupine, da stori teroristično dejanje.

Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. premoženje so katera koli sredstva, materialna ali nematerialna, opredmetena ali neopredmetena, premičnine ali nepremičnine in pravne listine ali instrumenti v kateri koli obliki, tudi elektronski, ki dokazujejo lastništvo ali delež na teh sredstvih;
2. sredstva po tem zakonu so finančna sredstva in koristi katere koli vrste vključno z:

1. gotovino, čeki, denarnimi zahtevki, menicami, denarnimi nakazili in drugimi plačilnimi sredstvi,
2. vlogami pri organizacijah,
3. finančnimi instrumenti, ki jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, in sicer vrednostni papirji, s katerimi se trguje javno ali zasebno, vključno z delnicami in deleži, certifikati, dolžniškimi instrumenti, obveznicami, zadolžnicami, garancijami in izvedenimi finančnimi instrumenti,
4. obrestmi, dividendami ali drugimi dohodki od sredstev,
5. terjatvami, krediti in akreditivi,
6. drugimi dokumenti, ki izkazujejo upravičenost do sredstev ali drugih finančnih virov;

3. urad je Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja;
4. država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Uradni list RS, št. 59/05);
5. tretja država je država, ki ni članica Evropske unije ali podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora ali enakovredna tretja država iz petega odstavka 25. člena tega zakona;
6. oseba, ki zagotavlja podjetniške ali fiduciarne storitve, je vsaka fizična ali pravna oseba, ki kot svojo poslovno dejavnost opravlja katero izmed naslednjih storitev za tretjo osebo:

1. ustanavlja pravne osebe,
2. opravlja vlogo, ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo direktorja oziroma direktorice, poslovodje oziroma poslovodkinje ali družbenika oziroma družbenice (v nadaljnjem besedilu: družbenik), pri tem pa ne gre za dejansko opravljanje poslovodne funkcije, oziroma oseba ne prevzema poslovnega tveganja v zvezi s kapitalskim vložkom v pravni osebi, v kateri je formalno družbenik;
3. pravni osebi zagotavlja registrirani sedež, poslovni, dopisni ali upravni naslov in druge s tem povezane storitve;
4. opravlja vlogo, ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo skrbnika ustanove, sklada ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, ki sprejema, upravlja ali razdeljuje premoženjska sredstva za določen namen, pri čemer definicija ne zajema skrbnikov investicijskih skladov, vzajemnih pokojninskih skladov in pokojninskih družb;
5. opravlja vlogo, ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo delničarja za račun druge osebe, razen če gre za družbo, katere vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, in za katero v skladu z zakonodajo Evropske Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti) ali primerljivimi mednarodnimi standardi veljajo zahteve po razkritju podatkov;

7. izraz plačilna institucija ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
8. nepridobitne organizacije po tem zakonu so društva, ustanove, zavodi in verske skupnosti, ki so ustanovljeni v skladu z veljavno zakonodajo, in se pretežno ukvarjajo z nepridobitno dejavnostjo;
9. druga oseba civilnega prava po tem zakonu je organizirana združba posameznikov, ki združuje ali bo združevala sredstva ali drugo premoženje za določen namen;
10. izraz elektronski denar ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
11. izraz kreditna institucija ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja bančništvo;
12. izraz dejanski lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je v tem zakonu uporabljen za:

• fizično osebo, ki je končni lastnik stranke, ali ki to nadzira ali kako drugače obvladuje (če je stranka pravna oseba ali drug podoben pravni subjekt) ali
• fizično osebo, v imenu katere se izvaja transakcija ali opravlja dejavnost (če je stranka fizična oseba);

13. poslovno razmerje je vsak poslovni ali drug pogodbeni odnos, ki ga stranka sklene ali vzpostavi pri organizaciji, in je povezan z opravljanjem dejavnosti organizacije;
14. kontokorenten odnos po tem zakonu je korespondenčni odnos med domačo in tujo kreditno (oziroma drugo podobno) institucijo, ki nastane z odprtjem računa tuje kreditne oziroma druge podobne institucije pri domači kreditni instituciji (odprtje loro računa). Korespondenčni odnos je dogovor, ki ga domača kreditna institucija sklene s tujo kreditno oziroma drugo podobno institucijo, zato da lahko prek nje posluje s tujino;
15. navidezna banka je kreditna institucija oziroma druga institucija, ki opravlja istovrstne dejavnosti, ki je registrirana v državi, v kateri svoje dejavnosti ne opravlja, in ki ni povezana z nadzorovano ali drugače uravnano finančno skupino;
16. gotovina iz 38. člena tega zakona so bankovci ali kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo;
17. gotovina iz 73. člena tega zakona ima enak pomen kakor v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje (UL L št. 309 z dne 25. 11. 2005, str. 9);
18. plačilni račun ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
19. transakcija je vsak sprejem, izročitev, zamenjava, hramba, razpolaganje ali drugo ravnanje z denarjem ali drugim premoženjem pri zavezancu;
20. gotovinska transakcija je vsak sprejem, izročitev ali zamenjava gotovine iz 16. točke tega člena, pri čemer zavezanec od stranke fizično sprejme gotovino oziroma stranki fizično izroči gotovino v posest in razpolaganje;
21. faktoring je odkup terjatev z regresom ali brez njega;
22. forfetiranje je izvozno financiranje na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom;
23. uraden osebni dokument je vsaka s fotografijo opremljena veljavna listina, ki jo izda pristojni državni organ Republike Slovenije ali druge države in, ki se po pravu države izdajateljice šteje za javno listino;
24. izraza organizirani trg in borza imata enak pomen kakor v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
25. pojem finančna institucija se v tem zakonu uporablja za organizacije iz 3., 5., 6., 7., 8., 10., 16. (a) do (i) točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter za institucije držav članic, ki opravljajo istovrstne storitve kakor naštete organizacije;
26. za življenjsko zavarovanje se po tem zakonu šteje zavarovanje, ki ga kot življenjsko zavarovanje določa zakon, ki ureja zavarovalništvo;
27. osebno ime je sestavljeno iz imena in priimka, ki sta vsak zase lahko sestavljena iz več besed, ki tvorijo celoto;
28. informacija o dejavnosti stranke, ki je fizična oseba, je podatek o strankinem osebnem, poklicnem ali drugem podobnem delovanju (zaposlen oziroma zaposlena, upokojenec oziroma upokojenka, študent oziroma študentka, brezposeln oziroma brezposelna, itd.) oziroma podatek o aktivnosti stranke (na športnem, kulturno-umetniškem, znanstveno-raziskovalnem, vzgojno-izobraževalnem ali drugem sorodnem področju), ki predstavljata ustrezno podlago za sklenitev določenega poslovnega razmerja;
29. pojem dolgoročno se nanaša na obdobje daljše od treh let;
30. podoben pravni subjekt tujega prava po tem zakonu je subjekt s pravnoorganizacijsko obliko, ki je slovenski pravni red ne pozna, vendar pa lahko ta subjekt v skladu s svojo nacionalno zakonodajo sprejema, upravlja ali razdeljuje sredstva za določen namen (na primer Stiftung ali Trust).

(1) Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, se izvajajo pred oziroma pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij pri:

1. bankah, podružnicah bank tretjih držav in bankah držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati bančne storitve v Republiki Sloveniji;
2. hranilnicah;
3. plačilnih institucijah in plačilnih institucijah držav članic, ki v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme, ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali opravljajo plačilne storitve v Republiki Sloveniji preko zastopnika oziroma neposredno;
4. pošti, če opravlja storitve prenosa denarja (vplačila in izplačila) preko poštne nakaznice;
5. družbah za upravljanje investicijskih skladov, podružnicah družb za upravljanje investicijskih skladov tretjih držav, družbah za upravljanje investicijskih skladov držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, in drugih osebah, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja upravljanje investicijskih skladov, izvajajo posamezne storitve ali posle upravljanja investicijskih skladov;
6. ustanoviteljih in upravljavcih vzajemnih pokojninskih skladov ter pri pokojninskih družbah;
7. borznoposredniških družbah, podružnicah borznoposredniških družb tretjih držav, borznoposredniških družbah držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji v Republiki Sloveniji, in drugih osebah, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev, oziroma zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, izvajajo posamezne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji;
8. zavarovalnicah, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini življenjskih zavarovanj (v nadaljnjem besedilu: poslov življenjskega zavarovanja), podružnicah zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, in zavarovalnicah držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati posle življenjskega zavarovanja v Republiki Sloveniji;
9. družbah za izdajo elektronskega denarja, podružnicah družb za izdajo elektronskega denarja tretjih držav in družbah za izdajo elektronskega denarja države članice, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati storitve izdaje elektronskega denarja v Republiki Sloveniji;
10. menjalnicah;
11. revizijskih družbah in samostojnih revizorjih;
12. koncesionarjih, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah oziroma igralnih salonih;
13. prirediteljih, ki trajno prirejajo športne stave;
14. prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo po internetu ali drugih telekomunikacijskih sredstvih;
15. zastavljalnicah;
16. pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo:

1. dajanja kreditov oziroma posojil, ki vključuje tudi potrošniške kredite, hipotekarne kredite, faktoring in financiranje komercialnih poslov, vključno s forfetiranjem,
2. finančnega zakupa (lizinga),
3. izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (na primer menic in potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme,
4. izdajanja garancij in drugih jamstev,
5. upravljanja naložb za tretje osebe in svetovanja v zvezi s tem,
6. oddajanja sefov,
7. posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov,
8. zavarovalnega zastopstva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
9. zavarovalnega posredništva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
10. računovodskih storitev,
11. storitev davčnega svetovanja,
12. podjetniških ali fiduciarnih storitev,
13. prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih,
14. trgovanja z umetninami,
15. organiziranja ali izvajanja dražb ali
16. prometa nepremičnin

(v nadaljnjem besedilu: organizacije).

(2) Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, se v skladu z določbami III. poglavja tega zakona izvajajo tudi pri odvetnikih oziroma odvetnicah (v nadaljnjem besedilu: odvetnik), odvetniških družbah in notarjih oziroma notarkah (v nadaljnjem besedilu: notar).

(3) Izraz zavezanec se v tem zakonu uporablja kot skupni pojem za organizacije, odvetnike, odvetniške družbe in notarje.

(4) Vlada Republike Slovenije lahko z uredbo določi pogoje, pod katerimi pravne ali fizične osebe iz prvega odstavka tega člena, ki izvajajo dejavnost samo občasno ali v omejenem obsegu in pri katerih obstaja nizko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, niso zavezane k izvajanju ukrepov po tem zakonu. Pri določitvi pogojev Vlada Republike Slovenije upošteva tehnična merila, ki jih v skladu s 40. členom direktive 2005/60/ES sprejme Evropska komisija, ter ugotovitve urada in nadzornih organov iz 85. člena tega zakona v zvezi s tem.

(1) Zaradi odkrivanja ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma morajo organizacije pri opravljanju svojih dejavnosti izvajati naloge, določene v tem zakonu in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

(2) Naloge iz prejšnjega odstavka obsegajo:

1. izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (v nadaljnjem besedilu: pregled stranke) na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;
2. sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev dokumentacije uradu po določbah tega zakona;
3. imenovanje pooblaščenca oziroma pooblaščenke (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec) in namestnikov pooblaščenca ter zagotovitev pogojev za njihovo delo;
4. skrb za redno strokovno usposabljanje in izobraževanje delavcev oziroma delavk (v nadaljnjem besedilu: delavec) ter zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu;
5. pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;
6. zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje s tem zakonom predpisanih evidenc;
7. izvajanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v lastnih podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah;
8. izvajanje drugih nalog in obveznosti po določbah tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

(1) Tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma je tveganje, da bo stranka izrabila finančni sistem za pranje denarja ali financiranje terorizma, oziroma da bo neko poslovno razmerje, transakcija ali produkt, posredno ali neposredno, uporabljen za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(2) Organizacija mora izdelati analizo tveganja in z njo določiti oceno tveganja posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, produkta ali transakcije glede na možne zlorabe za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(3) Analizo tveganja iz prejšnjega odstavka organizacija pripravi v skladu s smernicami, ki jih izda pristojni nadzorni organ iz 85. člena tega zakona v skladu s svojimi pooblastili.

(4) V zvezi s 4. točko prvega odstavka 33. člena tega zakona organizacija kot stranke, za katere ocenjuje, da predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, lahko obravnava le osebe, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih s pravilnikom določi minister oziroma ministrica, pristojna za finance, (v nadaljnjem besedilu: minister). Minister pri tem upošteva tehnična merila, ki jih v skladu s 40. členom direktive 2005/60/ES sprejme Evropska komisija, ter podatke urada in nadzornih organov v zvezi s tem.

(5) Analiza tveganja oziroma postopek določanja ocene tveganja iz drugega odstavka tega člena mora odražati specifičnost organizacije in njenega poslovanja (na primer velikost in sestavo organizacije, obseg in sestavo poslov, vrste strank, s katerimi posluje organizacija, vrste produktov, ki jih ponuja organizacija).

(1) Če ta zakon ne določa drugače, pregled stranke obsega naslednje ukrepe:

1. ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov;
2. ugotavljanje dejanskega lastnika stranke;
3. pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu;
4. redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji.

(2) Organizacija mora opredeliti postopke izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena v svojih notranjih aktih.

(1) Organizacija mora pod pogoji, ki jih določa ta zakon, opraviti pregled stranke v naslednjih primerih:

1. pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko;
2. pri vsaki transakciji v vrednosti 15 000 eurov ali več, ne glede na to, ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;
3. pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno dobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke;
4. vedno kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije.

(2) Če organizacija s stranko sklepa dodatno poslovno razmerje ali na podlagi obstoječega poslovnega razmerja izvaja transakcije iz 2. točke prejšnjega odstavka, organizacija pridobi le manjkajoče podatke iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona, ob pogoju, da je organizacija predhodno opravila pregled stranke na način, kot to določa 7. člen tega zakona in da je v okviru rednega spremljanja poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji, zagotovila ustrezno preverjanje in posodabljanje predhodno pridobljenih listin in podatkov o stranki.

(3) Pri transakcijah iz 2. točke prvega odstavka tega člena koncesionar, ki prireja posebne igre na srečo v igralnici oziroma igralnem salonu, preveri istovetnost stranke, ki transakcijo opravlja, in pridobi predpisane podatke, ko se transakcija opravi pri blagajni.

(4) Za sklenitev poslovnega razmerja se po tem zakonu šteje tudi registracija stranke za udeležbo v sistemu prirejanja iger na srečo pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo po internetu ali drugih telekomunikacijskih sredstvih. Kot sklenitev poslovnega razmerja med stranko in družbo za upravljanje se po tem zakonu šteje tudi pristop stranke k pravilom upravljanja vzajemnega sklada te družbe za upravljanje. Pristop k pravilom upravljanja drugega vzajemnega sklada iste družbe za upravljanje se ne šteje za sklenitev novega poslovnega razmerja po tem zakonu.

(1) Pri sklepanju poslovnega razmerja iz 1. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona mora organizacija predpisane ukrepe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona izvesti pred sklenitvijo poslovnega razmerja.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko organizacija ukrepa iz 1. in 2. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona izjemoma izvede tudi med sklepanjem poslovnega razmerja s stranko in sicer, če je to potrebno, da se ne prekine običajen način sklepanja poslovnih razmerij v organizaciji, in če v skladu s 6. členom tega zakona obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena sme organizacija iz 8. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona pri sklepanju poslov življenjskega zavarovanja izvesti pregled upravičenca po zavarovalni polici tudi po sklenitvi zavarovalne pogodbe, vendar najpozneje pred ali ob izplačilu njegovih pravic iz te pogodbe oziroma v trenutku, ko ima upravičenec po zavarovalni polici namen uveljavljati svoje pravice.

Pri izvajanju transakcij iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona mora organizacija predpisane ukrepe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona, ob upoštevanju drugega odstavka 8. člena tega zakona, izvesti pred izvršitvijo transakcije.

Organizacija, ki ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona ne more izvesti v skladu z določbami tega zakona, ne sme skleniti poslovnega razmerja ali opraviti transakcije, oziroma mora prekiniti poslovno razmerje, če je to že sklenjeno, in preučiti možnost, da v skladu s tretjim odstavkom 38. člena tega zakona uradu sporoči podatke o stranki oziroma transakciji.

(1) Zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, podružnice zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, zavarovalnice držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščene neposredno opravljati posle življenjskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, ustanovitelji in upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov, pokojninske družbe ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo zavarovalnega zastopništva in posredništva pri prodaji zavarovalnih polic življenjskega zavarovanja, lahko opustijo pregled stranke v naslednjih primerih:

1. pri sklepanju poslov življenjskega zavarovanja, pri katerih posamezen obrok premije ali več obrokov premije zavarovanja skupaj, ki jih je treba plačati v enem letu, ne presega vrednosti 1000 eurov, ali v primerih, ko plačilo enkratne premije zavarovanja ne presega vrednosti 2500 eurov;
2. pri sklepanju poslov pokojninskega zavarovanja pod pogojem, da gre za:

1. sklenitev takšne vrste zavarovanja, v okviru katerega zavarovalne police ni mogoče prenesti na tretjo osebo ali je uporabiti kot zavarovanje za najem kredita ali posojila, ali
2. sklenitev kolektivnega zavarovanja v okviru pokojninske ali druge podobne sheme, ki zaposlenim zagotavlja pravico do pokojnine, če se premije zavarovanja vplačujejo z odtegovanjem od plače in v okviru pravil sheme ni dovoljen prenos pravic na tretjega.

(2) Družbe za izdajo elektronskega denarja, družbe za izdajo elektronskega denarja iz druge države članice in podružnice tujih družb za izdajo elektronskega denarja lahko opustijo pregled stranke v naslednjih primerih:

1. pri izdaji elektronskega denarja, če enkratni znesek vplačila, opravljenega za izdajo tega denarja, na elektronskem mediju, na katerega podatkov ni mogoče ponovno naložiti, ne preseže vrednosti 250 eurov;
2. pri izdaji elektronskega denarja in poslovanju z njim, če skupni znesek za izdajo tega denarja opravljenih vplačil, shranjen na elektronskem medij, na katerega je mogoče podatke ponovno naložiti, v tekočem koledarskem letu ne preseže vrednosti 2500 eurov, razen če imetnik elektronskega denarja v istem koledarskem letu unovči znesek 1000 eurov ali več.

(3) Organizacije iz prvega odstavka 4. člena tega zakona lahko opustijo pregled stranke tudi v zvezi z naslednjimi produkti ali z njimi povezami transakcijami, če le-ti v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma:

1. produkti, ki se nanašajo na financiranje stvarnega premoženja in pri katerih lastninska pravica in pravica do razpolaganja s premoženjem nista prenesena na stranko do prenehanja pogodbenega razmerja (npr. lizing stvarnega premoženja, najem z opcijo odkupa, prodaja s pridržkom lastninske pravice), če vrednost pologa, povezanega s takšnim produktom, ali vsota obrokov, odplačanih v obdobju enega leta, ne presega 15000 eurov;
2. varčevalni produkti, ki imajo podobne lastnosti kot zavarovalne police (npr. postopno varčevanje), in sicer če:

• posamezen polog ali več pologov skupaj, ki jih je treba plačati v enem letu, ne presega vrednosti 1000 eurov, ali
• v primeru varčevanja z enkratnim pologom vrednost takega pologa ne presega 2500 eurov;c) drugi produkti (npr. potrošniška posojila male vrednosti), če najvišji možni znesek produkta in z njim povezanih transakcij ne presega 15000 eurov.

(4) Produkt in z njim povezane transakcije predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

1. produkt ima pisno pogodbeno podlago;
2. transakcije, povezane s produktom, se izvršijo preko računa, ki ga ima stranka odprtega pri kreditni instituciji v Republiki Sloveniji ali pri kreditni instituciji s sedežem v državi članici ali enakovredni tretji državi iz petega odstavka 25. člena tega zakona;c) produkt ali transakcije, povezane s produktom, niso anonimne in omogočajo pravočasno izvedbo pregleda stranke, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije;d) za produkt je vnaprej določen najvišji možni znesek;e) tretji ne smejo imeti koristi od produkta ali z njim povezane transakcije, razen v primeru smrti, invalidnosti, preživnine do vnaprej določene starosti in podobnih dogodkih.

(5) V primeru produktov in z njimi povezanih transakcij, ki omogočajo naložbe v finančno premoženje ali terjatve, vključno z zavarovalnimi zahtevki ali drugimi vrstami pogojnih terjatev, morajo biti poleg pogojev, navedenih v prejšnjem odstavku, izpolnjeni še naslednji pogoji:

1. koristi od produkta in z njim povezanih transakcij so unovčljive šele dolgoročno;
2. produkt ali z njim povezane transakcije se ne morejo uporabiti kot zavarovanje terjatev;
3. v času trajanja pogodbenega razmerja:

• se ne izvršujejo pospešena plačila,
• se ne uporablja klavzula o vračilu,
• ni možno predčasno prenehanje pogodbenega razmerja.

(6) Organizacija mora o produktu, za katerega namerava na podlagi tega člena opustiti pregled stranke, obvestiti urad, in sicer še pred trženjem oziroma prodajo produkta brez pregleda stranke.

(7) Ne glede na prvi do peti odstavek tega člena opustitev pregleda stranke ni dovoljena, kadar v zvezi s stranko, produktom ali transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(1) Organizacija za stranko, ki je:

1. fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik oziroma zastopnica (v nadaljnjem besedilu; zastopnik),
2. samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik) ali
3. posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,

ugotovi in preveri njeno istovetnost ter pridobi podatke iz 4. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument stranke v njeni osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži stranka, oziroma neposredno od stranke.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko organizacija pod pogoji, ki jih s pravilnikom določi minister, pristojen za finance, ugotovi in preveri istovetnost stranke, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, tudi na podlagi:

1. kvalificiranega digitalnega potrdila stranke, ki ga izda registrirani overitelj s sedežem v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis;
2. kvalificiranega digitalnega potrdila stranke, ki ga izda registrirani overitelj s sedežem v drugi državi članici Evropske unije ali tretji državi pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis, če obstajajo za to tehnološke možnosti.

(3) Organizacija v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke na podlagi drugega odstavka tega člena dobi zahtevane podatke o stranki iz 4. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona iz kvalificiranega digitalnega potrdila. Podatki, ki jih iz tega potrdila ni mogoče dobiti, se pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo stranka pošlje organizaciji v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisani način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke.

(4) Registrirani overitelj iz drugega odstavka tega člena, ki je stranki izdal kvalificirano digitalno potrdilo, mora organizaciji na njeno zahtevo brez odlašanja predložiti podatke o načinu, s katerim je ugotovil in preveril istovetnost stranke, ki je imetnik potrdila. Pridobljene podatke organizacija hrani skladno z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.

(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila ni dovoljena:

1. pri odpiranju plačilnega računa pri organizacijah iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, razen pri odpiranju začasnega depozitnega računa za vplačilo ustanovitvenega kapitala; ali
2. če obstaja sum, da je bilo kvalificirano digitalno potrdilo zlorabljeno, oziroma če organizacija ugotovi, da so se spremenile okoliščine, ki bistveno vplivajo na veljavnost potrdila, tega pa overitelj, ki ga je izdal, še ni preklical.

(6) Če je stranka samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, organizacija pridobi podatke iz 5. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona ob smiselni uporabi 14. člena tega zakona.

(7) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti stranke po tem členu podvomi o resničnosti pridobljenih podatkov ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, mora zahtevati tudi pisno izjavo stranke.

(8) Če organizacija pri sklepanju poslovnega razmerja ugotovi in preveri istovetnost stranke na podlagi drugega odstavka tega člena, mora ravnati v skladu s tretjim odstavkom 32. člena tega zakona.

(1) Organizacija za stranko, ki je pravna oseba, ugotovi in preveri istovetnost stranke ter pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki jo organizaciji v imenu pravne osebe predloži zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.

(2) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka ob predložitvi organizaciji ne sme biti starejša od treh mesecev.

(3) Organizacija lahko ugotovi in preveri istovetnost pravne osebe ter pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona tudi z neposrednim vpogledom v sodni ali drug javni register. Na izpisu iz registra, v katerega je bil opravljen vpogled, organizacija z zaznamkom navede datum in čas vpogleda ter osebno ime tistega, ki je vpogled opravil. Izpis iz registra organizacija hrani v skladu z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.

(4) Druge podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona, razen podatka o dejanskem lastniku, organizacija pridobi z vpogledom v originalne ali overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo. Če iz teh listin in dokumentacije ni mogoče dobiti vseh podatkov iz prvega odstavka 83. člena tega zakona, se manjkajoči podatki, razen o dejanskem lastniku, ki se pridobivajo v skladu z 20. členom tega zakona, pridobijo neposredno od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.

(5) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pravne osebe podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, mora od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahtevati tudi njegovo pisno izjavo.

(6) Organizacija mora pri preverjanju istovetnosti stranke na podlagi prvega in tretjega odstavka tega člena predhodno preveriti naravo registra, iz katerega bo pridobila podatke za preverjanje istovetnosti.

(7) Če je stranka tuja pravna oseba, ki opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji prek svoje podružnice, organizacija ugotovi in preveri istovetnost tuje pravne osebe in njene podružnice.

(1) Organizacija ugotovi in preveri istovetnost zakonitega zastopnika ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument zakonitega zastopnika v njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo predloži zakoniti zastopnik.

(2)Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti zakonitega zastopnika podvomi o resničnosti prejetih podatkov, mora zahtevati tudi njegovo pisno izjavo.

(1) Če sklepa poslovno razmerje v imenu pravne osebe namesto zakonitega zastopnika njegov pooblaščenec, organizacija ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument pooblaščenca v njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo predloži pooblaščenec, oziroma neposredno od njega. Podatke iz 2. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona o zakonitem zastopniku, v imenu katerega nastopa pooblaščenec, pridobi organizacija iz overjenega pisnega pooblastila, ki ga izda zakoniti zastopnik.

(2) Če stranka izvaja transakcijo iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, organizacija od stranke pridobi izjavo, ali posluje v svojem imenu ali v imenu nekoga tretjega. Če navedena transakcija poteka na podlagi predhodno sklenjenega poslovnega razmerja, se kot zadosten šteje tudi podatek o tem, ali je transakcijo opravila stranka ali njen pooblaščenec.

(3)Če izvaja transakcije iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona v imenu stranke njen pooblaščenec, organizacija ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi zahtevane podatke iz 3. točke prvega odstavka 83. člena tako, kakor je določeno v prvem odstavku tega člena. Podatke iz 4. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona o stranki, ki je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, v imenu katere oziroma katerega nastopa pooblaščenec, pridobi organizacija iz pisnega pooblastila stranke.

(4) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pooblaščenca podvomi o resničnosti prejetih podatkov, mora od njega zahtevati tudi pisno izjavo.

(1) Če je stranka organizacije oseba civilnega prava iz 9. točke 3. člena tega zakona, ki ni fizična ali pravna oseba, mora organizacija:

1. ugotoviti in preveriti istovetnost osebe, pooblaščene za zastopanje (v nadaljnjem besedilu: zastopnik);
2. pridobiti overjeno pisno pooblastilo za zastopanje;
3. pridobiti podatke iz 2. in 16. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona.

(2) Organizacija ugotovi in preveri istovetnost zastopnika iz prvega odstavka tega člena in pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument zastopnika v njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži zastopnik, oziroma neposredno od njega.

(3) Organizacija podatke iz 16. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona o vsaki fizični osebi, ki je član osebe civilnega prava iz prvega odstavka tega člena, pridobi iz overjenega pisnega pooblastila za zastopanje, ki ga organizaciji predloži zastopnik. Če iz tega pooblastila ni mogoče dobiti vseh podatkov iz 16. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od zastopnika.

(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka in tretji odstavek tega člena lahko organizacija v primeru, da je njena stranka skupnost dijakov, učencev ali otrok v vrtcu, ki je del vzgojno-izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji ali prostovoljna skupnost zaposlenih, ki kot blagajna vzajemne pomoči deluje v okviru sindikata posameznega delodajalca, pridobi zgolj pisno pooblastilo za zastopanje.

(5) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti osebe iz prvega odstavka tega člena podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin, iz katerih so bili podatki zajeti, lahko pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahteva tudi pisno izjavo zastopnika.

(1) Ob upoštevanju 8. člena tega zakona mora biti istovetnost stranke ugotovljena oziroma preverjena tudi v naslednjih primerih:

1. ob vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon;
2. ob vsakokratnem pristopu stranke k sefu.

(2) Pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti stranke na podlagi prvega odstavka tega člena koncesionar, ki prireja posebne igre na srečo v igralnici ali igralnem salonu, ali organizacija, ki opravlja dejavnost hrambe v sefih, pridobi podatke iz 6. in 8. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona.

(3) Določbe tega člena v zvezi z obveznostjo preverjanja istovetnosti stranke pri pristopu k sefu se nanašajo na vsako fizično osebo, ki dejansko pristopi k sefu, ne glede na to, ali je ta oseba sama stranka pogodbe o sefu ali zgolj zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec takšne osebe.

(1) Po tem zakonu se kot dejanski lastnik gospodarskega subjekta šteje:

1. vsaka fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik več kakor 25% poslovnega deleža, delnic, glasovalnih oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju pravne osebe, oziroma je udeležena v kapitalu pravne osebe z več kakor 25% deležem, ali ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev pravne osebe;
2. vsaka fizična oseba, ki pravni osebi posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva, in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve uprave ali drugega poslovodnega organa pravne osebe pri odločanju o financiranju in poslovanju.

(2) Kot dejanski lastnik drugih pravnih oseb, kot so na primer ustanove, ali podobnih pravnih subjektov tujega prava, ki sprejemajo, upravljajo ali razdeljujejo premoženjska sredstva za določen namen, se v tem zakonu šteje:

1. vsaka fizična oseba, ki je prejemnik več kakor 25% koristi od premoženja, ki se upravlja, pod pogojem, da so bili bodoči upravičenci že določeni ali so določljivi;
2. oseba ali skupina oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki koristi pravne osebe oziroma podobnega pravnega subjekta tujega prava, še določiti;
3. vsaka fizična oseba, ki posredno ali neposredno obvladuje več kakor 25% premoženja pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava.

(1) Organizacija ugotovi dejanskega lastnika pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava tako, da pridobi podatke iz 15. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona.

(2) Podatke iz prvega odstavka tega člena organizacija pridobi z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Lahko jih pridobi tudi z neposrednim vpogledom v sodni ali drug javni register. Pri tem organizacija upošteva tretji in peti odstavek 14. člena tega zakona.

(3) Če iz sodnega ali drugega javnega registra ni mogoče dobiti vseh podatkov o dejanskem lastniku stranke, organizacija pridobi manjkajoče podatke z vpogledom v originalne ali overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo, ki ji jih predloži zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec. Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče dobiti na način, opisan v tem členu, jih organizacija pridobi neposredno iz pisne izjave zakonitega zastopnika ali njegovega pooblaščenca.

(4) Organizacija mora pridobiti podatke o končnih dejanskih lastnikih pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava. Glede na tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je izpostavljena pri poslovanju s takšno stranko, organizacija pridobljene podatke preveri v taki meri, da pozna lastniško in nadzorno sestavo stranke ter je prepričana, da ve, kdo so dejanski lastniki stranke.

(1) Organizacija v okviru pregleda stranke iz 1. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 4., 5., 7., 8. in 15. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona.

(2) Organizacija v okviru pregleda stranke iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., 9., 10., 11., 12. in 15. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona.

(3) Organizacija v okviru pregleda stranke iz 3. in 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona pridobi podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona.

(1) Organizacija mora skrbno spremljati poslovne aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri njej, s čimer se zagotovi poznavanje stranke, vključno z izvorom sredstev, s katerimi ta posluje. Spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji, vključuje:

• preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja, ki ga je stranka sklenila pri organizaciji;
• spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja;
• preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki.

(2) Za stranko, ki je pravna oseba, preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov iz prejšnjega odstavka obsega vsaj:

1. preverjanje podatkov o firmi, naslovu in sedežu pravne osebe;
2. preverjanje podatkov o osebnem imenu in stalnem ali začasnem prebivališču zakonitega zastopnika pravne osebe;
3. preverjanje podatkov o dejanskem lastniku pravne osebe;
4. preverjanje veljavnosti pooblastila iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona;
5. ugotavljanje, ali je stranka postala tuja politično izpostavljena oseba v času trajanja poslovnega razmerja.

(3) Če opravlja transakcije iz prvega odstavka 8. člena tega zakona v imenu in za račun tuje pravne osebe njena podružnica, organizacija v okviru preverjanja in posodabljanja pridobljenih listin o stranki poleg podatkov iz prejšnjega odstavka pridobi tudi:

1. podatke o naslovu in sedežu podružnice tuje pravne osebe;
2. podatke o osebnem imenu in stalnem prebivališču zakonitega zastopnika podružnice tuje pravne osebe.

(4) Organizacija mora zagotoviti, da sta obseg oziroma pogostost izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je organizacija izpostavljena pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko. To tveganje organizacija določi na podlagi 6. člena tega zakona. Ne glede na navedeno mora organizacija zagotoviti, da se pridobljene listine in podatki o stranki posodobijo najmanj po preteku petih let od zadnjega pregleda stranke, če stranka pri organizaciji izvaja transakcije.

(1) V zvezi z zapletenimi in neobičajno visokimi transakcijami ali transakcijami, ki imajo neobičajno sestavo ali nimajo jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena ali niso v skladu ali so v nesorazmerju z običajnim oziroma pričakovanim poslovanjem stranke, mora organizacija:

• preučiti ozadje in namen teh transakcij v takšni meri, kot je glede na okoliščine to mogoče, in
• zabeležiti in hraniti svoje ugotovitve.

(2) Pri obravnavanju neobičajnih transakcij mora organizacija posebno skrbnost nameniti strankam, poslovnim razmerjem ali transakcijam, ki so povezane z državami, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter financiranja terorizma ali se le-ti ne izvajajo v zadostni meri. Organizacija v teh primerih ravna skladno s prejšnjim odstavkom. Informacijo o teh državah objavi urad na svojih spletnih straneh.

(1) Organizacija lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, izvajanje ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona pri sklepanju poslovnega razmerja zaupa tretji osebi.

(2) Organizacija mora predhodno preveriti, ali tretja oseba, ki ji bo zaupala izvedbo pregleda stranke, izpolnjuje vse pogoje, predpisane v tem zakonu.

(3) Pregleda stranke, ki ga je za organizacijo opravila tretja oseba, organizacija ne sme sprejeti za ustreznega, če je tretja oseba v okviru tega pregleda istovetnost stranke ugotovila in preverila brez njene navzočnosti.

(4) Organizacija, ki zaupa pregled stranke tretji osebi, se s tem ne razbremeni odgovornosti za pravilno izvedbo pregleda stranke po tem zakonu.

(1) Tretja oseba iz prvega odstavka 24. člena tega zakona je lahko samo:

1. organizacija iz 1., 2., 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona;
2. banka države članice ali podružnica slovenske banke v državi članici;
3. družba za upravljanje investicijskih skladov države članice ali podružnica slovenske družbe za upravljanje investicijskih skladov v državi članici;
4. ustanovitelj ali upravljavec vzajemnih pokojninskih skladov države članice ali pokojninska družba države članice;
5. borznoposredniška družba države članice ali podružnica slovenske borznoposredniške družbe v državi članici;
6. zavarovalnica ali zavarovalnica države članice ali podružnica slovenske zavarovalnice v državi članici;
7. podružnica ali hčerinska banka banke države članice v tretji državi, podružnica ali hčerinska družba družbe za upravljanje investicijskih skladov države članice v tretji državi, podružnica ali hčerinska družba borznoposredniške družbe države članice v tretji državi ali podružnica ali hčerinska zavarovalnica zavarovalnice države članice v tretji državi;
8. druga oseba, ki izpolnjuje pogoje, ki jih s pravilnikom določi minister, pristojen za finance. Minister pri tem med drugim upošteva tehnična merila, ki jih v skladu s 40. členom direktive 2005/60/ES sprejme Evropska komisija, podatke pristojnih mednarodnih organizacij in podatke urada.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se kot tretja oseba šteje tudi notar s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici ali enakovredni tretji državi iz petega odstavka tega člena.

(3) Ne glede na druge določbe tega člena kot tretja oseba v nobenem primeru ne more nastopati navidezna banka ali druga podobna kreditna institucija, ki ne opravlja ali ne sme opravljati svoje dejavnosti v državi, v kateri je registrirana.

(4) Med tretje osebe iz prvega odstavka 24. člena tega zakona ne sodijo zunanji izvajalci in zastopniki organizacij.

(5) Minister, pristojen za finance, s pravilnikom določi seznam enakovrednih tretjih držav, ki predpisujejo in upoštevajo standarde glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, kakor so opredeljeni v direktivi 2005/60/ES, pri čemer upošteva tudi akt, ki ga v skladu s 40. členom direktive 2005/60/ES sprejme Evropska komisija, ter podatke pristojnih mednarodnih organizacij in urada.

Ne glede na prvi odstavek 24. člena tega zakona organizacija ne more zaupati izvedbe pregleda stranke tretji osebi, kadar je stranka;

1. tuja pravna oseba, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske, proizvodne ali druge dejavnosti v državi, v kateri je registrirana;
2. fiduciarna ali druga podobna družba tujega prava z neznanimi oziroma prikritimi lastniki ali upravljavci.

(1) Tretja oseba, ki v skladu z določbami tega zakona namesto organizacije opravi pregled stranke, je dolžna organizaciji nemudoma predložiti pridobljene podatke o stranki, ki jih organizacija potrebuje za sklenitev poslovnega razmerja po tem zakonu.

(2) Tretja oseba mora organizaciji na njeno zahtevo brez odlašanja predložiti tudi kopije listin in druge dokumentacije, na podlagi katerih je opravila pregled stranke in pridobila zahtevane podatke o stranki. Pridobljene kopije listin in dokumentacije organizacija hrani v skladu z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.

(3) Če je pregled stranke namesto organizacije opravila tretja oseba iz 2. do vključno 8. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona, lahko organizacija kot ustrezne sprejme tudi dokumentacijo ali podatke, ki so bili osnova za pregled stranke v zadevni državi, čeprav so drugačni, kakor so predpisani s tem zakonom.

(4) Če organizacija presodi, da obstaja utemeljen dvom o verodostojnosti opravljenega pregleda stranke oziroma identifikacijske dokumentacije ali o resničnosti pridobljenih podatkov o stranki, od tretje osebe nemudoma zahteva, da ji predloži pisno izjavo o verodostojnosti opravljenega pregleda stranke in resničnosti pridobljenih podatkov o stranki.

(5) Organizacija ne sme skleniti poslovnega razmerja, če:

1. je pregled stranke opravila oseba, ki ni tretja oseba v skladu s 25. členom tega zakona;
2. če je tretja oseba, ki ji je organizacija zaupala pregled stranke, ugotovila in preverila istovetnost stranke brez njene navzočnosti;
3. od tretje osebe, ki je opravila pregled stranke, predhodno ni dobila podatkov iz prvega odstavka tega člena;
4. od tretje osebe, ki je opravila pregled stranke, predhodno ni dobila kopije identifikacijskih listin in druge dokumentacije o stranki;
5. obstaja utemeljen dvom o verodostojnosti izvedenega pregleda stranke ali resničnosti pridobljenih podatkov o stranki, organizacija pa kljub zahtevi pri tretji osebi ni dobila pisne izjave iz četrtega odstavka tega člena.

Pregled stranke se opravi v skladu s prvim odstavkom 7. člena tega zakona, v nekaterih primerih, ki jih določa ta zakon, pa se zahtevajo posebno strogi ukrepi, ali se omogočajo poenostavljeni ukrepi za poznavanje in preverjanje strank. Posebni obliki pregleda stranke sta:

1. poglobljeni pregled stranke;
2. poenostavljeni pregled stranke.

(1) Poglobljeni pregled stranke poleg ukrepov iz prvega odstavka 7. člena tega zakona vključuje dodatne ukrepe, ki jih ta zakon določa za naslednje primere:

1. sklepanje kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi;
2. sklepanje poslovnega razmerja ali izvajanje transakcije iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona s stranko, ki je politično izpostavljena oseba iz 31. člena tega zakona;
3. kadar v okviru pregleda stranke ta ni osebno navzoča pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti.

(2) Organizacija mora poglobljeni pregled stranke opraviti v vseh primerih iz prvega odstavka tega člena. Poleg tega mora organizacija smiselno uporabiti ukrep ali ukrepe poglobljenega pregleda stranke iz 30., 31. ali 32. člena tega zakona tudi v drugih primerih, ko v skladu s 6. členom tega zakona oceni, da zaradi narave poslovnega razmerja, oblike ali načina izvedbe transakcije, poslovnega profila stranke oziroma drugih okoliščin, povezanih s stranko, obstaja ali bi lahko obstajalo veliko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(1) Pri sklepanju kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, organizacija v okviru poglobljenega pregleda stranke izvede ukrepe iz prvega odstavka 7. člena tega zakona ter dodatno pridobi naslednje podatke, informacije in dokumentacijo:

1. datum izdaje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev ter naziv in sedež pristojnega organa tretje države, ki je dovoljenje izdal;
2. opis izvajanja internih postopkov, ki se nanašajo na odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti postopkov pregleda stranke, ugotavljanja dejanskih lastnikov, sporočanja podatkov o sumljivih transakcijah in strankah pristojnim organom, vodenja evidenc, notranje kontrole in drugih postopkov, ki jih je banka oziroma druga podobna kreditna institucija sprejela v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja ter financiranjem terorizma;
3. opis sistemske ureditve na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma, ki velja v tretji državi, v kateri ima sedež oziroma je registrirana banka oziroma druga podobna kreditna institucija;
4. pisno izjavo, da banka oziroma druga podobna kreditna institucija ne posluje kot navidezna banka;
5. pisno izjavo, da banka oziroma druga podobna kreditna institucija nima vzpostavljenih oziroma ne sklepa poslovnih razmerij ali izvaja transakcij z navideznimi bankami;
6. pisno izjavo, da je banka ali druga podobna kreditna institucija v državi, v kateri ima sedež oziroma je registrirana, pod upravnim nadzorom ter je v skladu z zakonodajo te države zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih ustreznih predpisov glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

(2) Delavec organizacije, ki sklepa kontokorentno razmerje iz prvega odstavka tega člena in vodi postopek poglobljenega pregleda stranke, mora pred to sklenitvijo pridobiti pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe v organizaciji.

(3) Podatke iz prvega odstavka tega člena organizacija dobi z vpogledom v javne ali druge dostopne evidence podatkov oziroma z vpogledom v listine in poslovno dokumentacijo, ki jih ji pošlje banka ali druga podobna kreditna institucija s sedežem v tretji državi.

(4) Organizacija ne sme skleniti ali nadaljevati kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, če:

1. predhodno ni pridobila podatkov iz 1., 2., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena;
2. delavec organizacije za sklenitev kontokorentnega razmerja predhodno ni pridobil pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe v organizaciji;
3. banka ali druga podobna kreditna institucija s sedežem v tretji državi nima vzpostavljenega sistema za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ali v skladu z zakonodajo tretje države, v kateri ima sedež oziroma je registrirana, ni zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih ustreznih predpisov glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;
4. banka ali druga podobna kreditna institucija s sedežem v tretji državi posluje kot navidezna banka oziroma sklepa korespondenčna ali druga poslovna razmerja in opravlja transakcije z navideznimi bankami.

(1) Organizacija mora vzpostaviti ustrezen postopek, s katerim ugotavlja, ali je stranka oziroma njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec tuja politično izpostavljena oseba. Ta postopek, ki temelji na analizi tveganja, določi v svojem notranjem aktu ob upoštevanju smernic pristojnega nadzornega organa iz 85. člena tega zakona. Politična izpostavljenost se ugotavlja tudi za dejanske lastnike stranke.

(2) Tuja politično izpostavljena oseba iz prejšnjega odstavka je vsaka fizična oseba, ki deluje ali je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem položaju ter ima stalno prebivališče v kateri koli drugi državi, vključno z njenimi ožjimi družinskimi člani in ožjimi sodelavci.

(3) Fizične osebe, ki delujejo, ali so delovale na vidnem javnem položaju, so:

1. voditelji oziroma voditeljice držav, predsedniki oziroma predsednice vlad, ministri in njihovi namestniki oziroma pomočniki;
2. izvoljeni predstavniki zakonodajnih teles;
3. člani oziroma članice vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih sodnih organov na visoki ravni, zoper odločitve katerih, razen v izjemnih primerih, ni mogoče uporabiti rednih ali izrednih pravnih sredstev;
4. člani oziroma članice računskih sodišč in svetov centralnih bank;
5. veleposlaniki oziroma veleposlanice, odpravniki oziroma odpravnice poslov in visoki častniki oziroma častnice oboroženih sil;
6. člani oziroma članice upravnih ali nadzornih organov podjetij, ki so v večinski lasti države.

(4) Ožji družinski člani osebe iz drugega odstavka tega člena so: zakonec ali zunajzakonski partner, starši ter otroci in njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji.

(5) Ožji sodelavec osebe iz drugega odstavka tega člena je vsaka fizična oseba, ki ima skupni dobiček iz premoženja ali sklenjenega poslovnega razmerja, ali ima katere koli druge tesne poslovne stike.

(6) Če je stranka, ki sklepa poslovno razmerje ali opravlja transakcijo, oziroma če je stranka, za katero se sklepa poslovno razmerje ali opravlja transakcija, tuja politično izpostavljena oseba, organizacija v okviru poglobljenega pregleda stranke poleg ukrepov iz prvega odstavka 7. člena tega zakona sprejme še naslednje:

1. pridobi podatke o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, in sicer iz listin in druge dokumentacije, ki jih organizaciji predloži stranka. Če teh podatkov ni mogoče dobiti na opisani način, jih organizacija pridobi neposredno iz pisne izjave stranke.
2. delavec organizacije, ki vodi postopek sklepanja poslovnega razmerja s stranko, ki je tuja politično izpostavljena oseba, pred njegovo sklenitvijo obvezno pridobi pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe.
3. po sklenitvi poslovnega razmerja s posebno skrbnostjo spremlja transakcije in druge poslovne aktivnosti, ki jih pri organizaciji izvaja tuja politično izpostavljena oseba.

(1) Če stranka ob ugotavljanju in preverjanju istovetnosti ni osebno navzoča pri organizaciji ali pri tretji osebi iz 25. člena tega zakona, mora ta v okviru poglobljenega pregleda stranke poleg ukrepov iz prvega odstavka 7. člena tega zakona sprejeti enega ali več dodatnih ukrepov iz drugega odstavka tega člena.

(2) Organizacija večje tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, ki nastane zaradi nenavzočnosti stranke, nadomesti:

1. s pridobivanjem dodatnih listin, podatkov ali informacij, na podlagi katerih preverja istovetnost stranke;
2. z dodatnim preverjanjem predloženih listin ali dodatno potrditvijo s strani finančne institucije iz 25. točke 3. člena tega zakona;
3. z izvajanjem ukrepa iz tretjega odstavka tega člena in drugih ukrepov, ki jih določi pristojni nadzorni organ iz 85. člena tega zakona.

(3) Sklenitev poslovnega razmerja brez navzočnosti stranke v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega zakona je dovoljena le, če organizacija sprejme ukrep, s katerim zagotovi, da se pred izvajanjem nadaljnjih transakcij stranke pri organizaciji prvo plačilo stranke opravi v breme računa, ki ga stranka v svojem imenu ali strankin zakoniti zastopnik v svojem imenu ali v imenu stranke odpre, ali ima odprtega pri kreditni instituciji.