(1) Ta zakon določa ukrepe, pristojne organe ter postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata naslednji direktivi Evropskih skupnosti:1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L št. 309 z dne 25. 11. 2005, str. 15; v nadaljnjem besedilu: direktiva 2005/60/ES);2. Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu (UL L št. 214 z dne 4. 8. 2006, str. 29).
(1) Ta zakon določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L št. 309 z dne 25. 11. 2005, str. 15; v nadaljnjem besedilu: direktiva 2005/60/ES), Direktivo Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu (UL L št. 214 z dne 4. 8. 2006, str. 29), ter Direktivo 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L št. 319, z dne 5. 12. 2007, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/64/ES).

Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. premoženje so katera koli sredstva, materialna ali nematerialna, opredmetena ali neopredmetena, premičnine ali nepremičnine in pravne listine ali instrumenti v kateri koli obliki, tudi elektronski ali digitalni, ki dokazujejo lastništvo ali delež na teh sredstvih;
1. premoženje so katera koli sredstva, materialna ali nematerialna, opredmetena ali neopredmetena, premičnine ali nepremičnine in pravne listine ali instrumenti v kateri koli obliki, tudi elektronski, ki dokazujejo lastništvo ali delež na teh sredstvih;
2. sredstva po tem zakonu so finančna sredstva in koristi katere koli vrste vključno z:
a) gotovino, čeki, denarnimi zahtevki, menicami, denarnimi nakazili in drugimi plačilnimi sredstvi,
b) vlogami pri organizacijah,
c) finančnimi instrumenti, ki jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, in sicer vrednostni papirji, s katerimi se trguje javno ali zasebno, vključno z delnicami in deleži, certifikati, dolžniškimi instrumenti, obveznicami, zadolžnicami, garancijami in izvedenimi finančnimi instrumenti,
d) obrestmi, dividendami ali drugimi dohodki od sredstev,
e) terjatvami, krediti in akreditivi,
f) drugimi dokumenti, ki izkazujejo upravičenost do sredstev ali drugih finančnih virov;
3. urad je Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja;
4. država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Uradni list RS, št. 59/05);
5. tretja država je država, ki ni članica Evropske unije ali podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora;
5. tretja država je država, ki ni članica Evropske unije ali podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora ali enakovredna tretja država iz petega odstavka 25. člena tega zakona;
6. oseba, ki zagotavlja podjetniške ali fiduciarne storitve, je vsaka fizična ali pravna oseba, ki kot svojo poslovno dejavnost opravlja katero izmed naslednjih storitev za tretjo osebo:
a) ustanavlja pravne osebe,
b) opravlja vlogo, ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo direktorja oziroma direktorice, poslovodje oziroma poslovodkinje ali družbenika oziroma družbenice (v nadaljnjem besedilu: družbenik), pri tem pa ne gre za dejansko opravljanje poslovodne funkcije, oziroma oseba ne prevzema poslovnega tveganja v zvezi s kapitalskim vložkom v pravni osebi, v kateri je formalno družbenik;
c) pravni osebi zagotavlja registrirani sedež, poslovni, dopisni ali upravni naslov in druge s tem povezane storitve;
d) opravlja vlogo, ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo skrbnika ustanove, sklada ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, ki sprejema, upravlja ali razdeljuje premoženjska sredstva za določen namen, pri čemer definicija ne zajema skrbnikov investicijskih skladov, vzajemnih pokojninskih skladov in pokojninskih družb;
e) opravlja vlogo, ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo delničarja za račun druge osebe, razen če gre za družbo, katere vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, in za katero v skladu z zakonodajo Evropske Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti) ali primerljivimi mednarodnimi standardi veljajo zahteve po razkritju podatkov;
7. družbe, ki opravljajo določene storitve plačilnega prometa, vključno s prenosom denarja, so pravne osebe, ki izvajajo naslednje finančne storitve: sprejem gotovine, čekov ali drugih hranilcev vrednosti na eni lokaciji ter nato s povezavo, sporočilom, prenosom ali uporabo poravnalne mreže, po kateri se izvaja prenos denarja oziroma vrednosti, izplačilo ustrezne vsote denarja v gotovini ali drugi obliki upravičencu oziroma prejemniku na drugi lokaciji. Transakcije, ki se izvajajo s takšnimi storitvami, lahko vključujejo enega ali več posrednikov in končno plačilo tretji stranki;
7. izraz plačilna institucija ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
8. nepridobitne organizacije po tem zakonu so društva, ustanove, zavodi in verske skupnosti, ki so ustanovljeni v skladu z veljavno zakonodajo, in se pretežno ukvarjajo z nepridobitno dejavnostjo;
9. druga oseba civilnega prava po tem zakonu je organizirana združba posameznikov, ki združuje ali bo združevala sredstva ali drugo premoženje za določen namen;
10. izraza elektronski denar in elektronski nosilec podatkov imata enak pomen kakor v zakonu, ki ureja plačilni promet;
10. izraz elektronski denar ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
11. izraz kreditna institucija ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja bančništvo;
12. izraz dejanski lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je v tem zakonu uporabljen za:
- fizično osebo, ki je končni lastnik stranke, ali ki to nadzira ali kako drugače obvladuje (če je stranka pravna oseba ali drug podoben pravni subjekt) ali
- fizično osebo, v imenu katere se izvaja transakcija ali opravlja dejavnost (če je stranka fizična oseba);
13. poslovno razmerje je vsak poslovni ali drug pogodbeni odnos, ki ga stranka sklene ali vzpostavi pri organizaciji, in je povezan z opravljanjem dejavnosti organizacije;
14. kontokorenten odnos po tem zakonu je korespondenčni odnos med domačo in tujo kreditno (oziroma drugo podobno) institucijo, ki nastane z odprtjem računa tuje kreditne oziroma druge podobne institucije pri domači kreditni instituciji (odprtje loro računa). Korespondenčni odnos je dogovor, ki ga domača kreditna institucija sklene s tujo kreditno oziroma drugo podobno institucijo, zato da lahko prek nje posluje s tujino;
15. navidezna banka je kreditna institucija oziroma druga institucija, ki opravlja istovrstne dejavnosti, ki je registrirana v državi, v kateri svoje dejavnosti ne opravlja, in ki ni povezana z nadzorovano ali drugače uravnano finančno skupino;
16. gotovina iz 38. člena tega zakona so bankovci ali kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo;
17. gotovina iz 73. člena tega zakona ima enak pomen kakor v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje (UL L št. 309 z dne 25. 11. 2005, str. 9);
18. transakcijski račun ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja plačilni promet;
18. plačilni račun ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
19. transakcija je vsak sprejem, izročitev, zamenjava, hramba, razpolaganje ali drugo ravnanje z denarjem ali drugim premoženjem pri zavezancu;
20. gotovinska transakcija je vsaka transakcija, pri kateri zavezanec od stranke fizično sprejme gotovino, oziroma stranki fizično izroči gotovino v posest in razpolaganje;
20. gotovinska transakcija je vsak sprejem, izročitev ali zamenjava gotovine iz 16. točke tega člena, pri čemer zavezanec od stranke fizično sprejme gotovino oziroma stranki fizično izroči gotovino v posest in razpolaganje;
21. faktoring je odkup terjatev z regresom ali brez njega;
22. forfetiranje je izvozno financiranje na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom;
23. uraden osebni dokument je vsaka s fotografijo opremljena veljavna javna listina, ki jo izda pristojni državni organ države članice ali tretje države;
23. uraden osebni dokument je vsaka s fotografijo opremljena veljavna listina, ki jo izda pristojni državni organ Republike Slovenije ali druge države in, ki se po pravu države izdajateljice šteje za javno listino;
24. izraza organizirani trg in borza imata enak pomen kakor v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
25. pojem finančna institucija se v tem zakonu uporablja za organizacije iz 3., 5., 6., 7., 8., 10., 16. (a) do (i) točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter za institucije držav članic, ki opravljajo istovrstne storitve kakor naštete organizacije;
26. za življenjsko zavarovanje se po tem zakonu šteje zavarovanje, ki ga kot življenjsko zavarovanje določa zakon, ki ureja zavarovalništvo;
27. osebno ime je sestavljeno iz imena in priimka, ki sta vsak zase lahko sestavljena iz več besed, ki tvorijo celoto;
28. informacija o dejavnosti stranke, ki je fizična oseba, je podatek o strankinem osebnem, poklicnem ali drugem podobnem delovanju (zaposlen oziroma zaposlena, upokojenec oziroma upokojenka, študent oziroma študentka, brezposeln oziroma brezposelna, itd.) oziroma podatek o aktivnosti stranke (na športnem, kulturno-umetniškem, znanstveno-raziskovalnem, vzgojno-izobraževalnem ali drugem sorodnem področju), ki predstavljata ustrezno podlago za sklenitev določenega poslovnega razmerja;
29. pojem dolgoročno se nanaša na obdobje daljše od treh let;
30. podoben pravni subjekt tujega prava po tem zakonu je subjekt s pravnoorganizacijsko obliko, ki je slovenski pravni red ne pozna, vendar pa lahko ta subjekt v skladu s svojo nacionalno zakonodajo sprejema, upravlja ali razdeljuje sredstva za določen namen (na primer Stiftung ali Trust).

(1) Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, se izvajajo pred oziroma pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij pri:
1. bankah, podružnicah bank tretjih držav in bankah držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati bančne storitve v Republiki Sloveniji;
2. hranilnicah;
3. družbah, ki opravljajo določene storitve plačilnega prometa, vključno s prenosom denarja;4. pošti;
3. plačilnih institucijah in plačilnih institucijah držav članic, ki v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme, ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali opravljajo plačilne storitve v Republiki Sloveniji preko zastopnika oziroma neposredno;
4. pošti, če opravlja storitve prenosa denarja (vplačila in izplačila) preko poštne nakaznice;
5. družbah za upravljanje investicijskih skladov, podružnicah družb za upravljanje investicijskih skladov tretjih držav, družbah za upravljanje investicijskih skladov držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, in drugih osebah, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja upravljanje investicijskih skladov, izvajajo posamezne storitve ali posle upravljanja investicijskih skladov;
6. ustanoviteljih in upravljavcih vzajemnih pokojninskih skladov ter pri pokojninskih družbah;
7. borznoposredniških družbah, podružnicah borznoposredniških družb tretjih držav, borznoposredniških družbah držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji v Republiki Sloveniji, in drugih osebah, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev, oziroma zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, izvajajo posamezne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji;
8. zavarovalnicah, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini življenjskih zavarovanj (v nadaljnjem besedilu: poslov življenjskega zavarovanja), podružnicah zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, in zavarovalnicah držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati posle življenjskega zavarovanja v Republiki Sloveniji;
9. družbah za izdajo elektronskega denarja, podružnicah družb za izdajo elektronskega denarja tretjih držav in družbah za izdajo elektronskega denarja države članice, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati storitve izdaje elektronskega denarja v Republiki Sloveniji;
10. menjalnicah;
11. revizijskih družbah in samostojnih revizorjih;
12. koncesionarjih, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah oziroma igralnih salonih;
13. prirediteljih, ki trajno prirejajo športne stave;
14. prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo po internetu ali drugih telekomunikacijskih sredstvih;
15. zastavljalnicah;
16. pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo:
a) dajanja kreditov oziroma posojil, ki vključuje tudi potrošniške kredite, hipotekarne kredite, faktoring in financiranje komercialnih poslov, vključno s forfetiranjem,
b) finančnega zakupa (lizinga),
c) izdajanja in upravljanja plačilnih instrumentov (na primer kreditnih kartic in potovalnih čekov),
c) izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (na primer menic in potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme,
d) izdajanja garancij in drugih jamstev,
e) upravljanja naložb za tretje osebe in svetovanja v zvezi s tem,
f) oddajanja sefov,
g) posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov,
h) zavarovalnega zastopstva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
i) zavarovalnega posredništva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
j) računovodskih storitev,
k) storitev davčnega svetovanja,
l) podjetniških ali fiduciarnih storitev,
m) prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih,
n) trgovanja z umetninami,
o) organiziranja ali izvajanja dražb in
o) organiziranja ali izvajanja dražb ali
p) prometa nepremičnin
(v nadaljnjem besedilu: organizacije).
(2) Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, se v skladu z določbami III. poglavja tega zakona izvajajo tudi pri odvetnikih oziroma odvetnicah (v nadaljnjem besedilu: odvetnik), odvetniških družbah in notarjih oziroma notarkah (v nadaljnjem besedilu: notar).
(3) Izraz zavezanec se v tem zakonu uporablja kot skupni pojem za organizacije, odvetnike, odvetniške družbe in notarje.
(4) Vlada Republike Slovenije lahko z uredbo določi pogoje, pod katerimi pravne ali fizične osebe iz prvega odstavka tega člena, ki izvajajo dejavnost samo občasno ali v omejenem obsegu in pri katerih obstaja nizko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, niso zavezane k izvajanju ukrepov po tem zakonu. Pri določitvi pogojev Vlada Republike Slovenije upošteva tehnična merila, ki jih v skladu s 40. členom direktive 2005/60/ES sprejme Evropska komisija, ter ugotovitve urada in nadzornih organov iz 85. člena tega zakona v zvezi s tem.

(1) Organizacija mora pod pogoji, ki jih določa ta zakon, opraviti pregled stranke v naslednjih primerih:
1. pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko;
2. pri vsaki transakciji v vrednosti 15 000 eurov ali več, ne glede na to, ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;
3. pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno dobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke;
4. vedno kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije.
(2) Če potekajo transakcije iz 2. točke prvega odstavka tega člena na podlagi ali v okviru predhodno sklenjenega poslovnega razmerja, organizacija pri posamezni transakciji zgolj pridobi manjkajoče podatke iz drugega odstavka 21. člena.
(2) Če organizacija s stranko sklepa dodatno poslovno razmerje ali na podlagi obstoječega poslovnega razmerja izvaja transakcije iz 2. točke prejšnjega odstavka, organizacija pridobi le manjkajoče podatke iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona, ob pogoju, da je organizacija predhodno opravila pregled stranke na način, kot to določa 7. člen tega zakona in da je v okviru rednega spremljanja poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji, zagotovila ustrezno preverjanje in posodabljanje predhodno pridobljenih listin in podatkov o stranki.
(3) Pri transakcijah iz 2. točke prvega odstavka tega člena koncesionar, ki prireja posebne igre na srečo v igralnici oziroma igralnem salonu, preveri istovetnost stranke, ki transakcijo opravlja, in pridobi predpisane podatke, ko se transakcija opravi pri blagajni.
(4) Za sklenitev poslovnega razmerja se po tem zakonu šteje tudi registracija stranke za udeležbo v sistemu prirejanja iger na srečo pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo po internetu ali drugih telekomunikacijskih sredstvih. Kot sklenitev poslovnega razmerja med stranko in družbo za upravljanje se po tem zakonu šteje tudi pristop stranke k pravilom upravljanja vzajemnega sklada te družbe za upravljanje. Pristop k pravilom upravljanja drugega vzajemnega sklada iste družbe za upravljanje se ne šteje za sklenitev novega poslovnega razmerja po tem zakonu.

(1) Zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, podružnice zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, zavarovalnice držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščene neposredno opravljati posle življenjskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, ustanovitelji in upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov, pokojninske družbe ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo zavarovalnega zastopništva in posredništva pri prodaji zavarovalnih polic življenjskega zavarovanja, lahko opustijo pregled stranke v naslednjih primerih:
1. pri sklepanju poslov življenjskega zavarovanja, pri katerih posamezen obrok premije ali več obrokov premije zavarovanja skupaj, ki jih je treba plačati v enem letu, ne presega vrednosti 1000 eurov, ali v primerih, ko plačilo enkratne premije zavarovanja ne presega vrednosti 2500 eurov;
2. pri sklepanju poslov pokojninskega zavarovanja pod pogojem, da gre za:
a) sklenitev takšne vrste zavarovanja, v okviru katerega zavarovalne police ni mogoče prenesti na tretjo osebo ali je uporabiti kot zavarovanje za najem kredita ali posojila, ali
b) sklenitev kolektivnega zavarovanja v okviru pokojninske ali druge podobne sheme, ki zaposlenim zagotavlja pravico do pokojnine, če se premije zavarovanja vplačujejo z odtegovanjem od plače in v okviru pravil sheme ni dovoljen prenos pravic na tretjega.
(2) Družbe za izdajo elektronskega denarja, družbe za izdajo elektronskega denarja iz druge države članice in podružnice tujih družb za izdajo elektronskega denarja lahko opustijo pregled stranke v naslednjih primerih:
1. pri izdaji elektronskega denarja, če enkratni znesek vplačila, opravljenega za izdajo tega denarja, na elektronskem nosilcu podatkov mediju, na katerega podatkov ni mogoče ponovno naložiti, ne preseže vrednosti 150 250 eurov;
2. pri izdaji elektronskega denarja in poslovanju z njim, če skupni znesek za izdajo tega denarja opravljenih vplačil, shranjen na elektronskem nosilcu podatkov medij, na katerega je mogoče podatke ponovno naložiti, v tekočem koledarskem letu ne preseže vrednosti 2500 eurov, razen če imetnik elektronskega denarja v istem koledarskem letu unovči znesek 1000 eurov ali več.
(3) Minister, pristojen za finance, lahko s pravilnikom določi, da organizaciji ni treba opraviti pregleda stranke tudi v zvezi z drugimi produkti ali z njimi povezami transakcijami, ki predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma. Minister pri določitvi vrste produktov in z njimi povezanih transakcij, v zvezi s katerimi ni treba opraviti pregleda stranke, upošteva tehnična merila, ki jih v skladu s 40. členom direktive 2005/60/ES sprejme Evropska komisija, ter podatke urada in nadzornih organov iz 85. člena tega zakona v zvezi s tem.
(3) Organizacije iz prvega odstavka 4. člena tega zakona lahko opustijo pregled stranke tudi v zvezi z naslednjimi produkti ali z njimi povezami transakcijami, če le-ti v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma:
a) produkti, ki se nanašajo na financiranje stvarnega premoženja in pri katerih lastninska pravica in pravica do razpolaganja s premoženjem nista prenesena na stranko do prenehanja pogodbenega razmerja (npr. lizing stvarnega premoženja, najem z opcijo odkupa, prodaja s pridržkom lastninske pravice), če vrednost pologa, povezanega s takšnim produktom, ali vsota obrokov, odplačanih v obdobju enega leta, ne presega 15000 eurov;
b) varčevalni produkti, ki imajo podobne lastnosti kot zavarovalne police (npr. postopno varčevanje), in sicer če:
– posamezen polog ali več pologov skupaj, ki jih je treba plačati v enem letu, ne presega vrednosti 1000 eurov, ali
– v primeru varčevanja z enkratnim pologom vrednost takega pologa ne presega 2500 eurov;c) drugi produkti (npr. potrošniška posojila male vrednosti), če najvišji možni znesek produkta in z njim povezanih transakcij ne presega 15000 eurov.
(4) Produkt in z njim povezane transakcije predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:
a) produkt ima pisno pogodbeno podlago;
b) transakcije, povezane s produktom, se izvršijo preko računa, ki ga ima stranka odprtega pri kreditni instituciji v Republiki Sloveniji ali pri kreditni instituciji s sedežem v državi članici ali enakovredni tretji državi iz petega odstavka 25. člena tega zakona;c) produkt ali transakcije, povezane s produktom, niso anonimne in omogočajo pravočasno izvedbo pregleda stranke, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije;d) za produkt je vnaprej določen najvišji možni znesek;e) tretji ne smejo imeti koristi od produkta ali z njim povezane transakcije, razen v primeru smrti, invalidnosti, preživnine do vnaprej določene starosti in podobnih dogodkih.
(5) V primeru produktov in z njimi povezanih transakcij, ki omogočajo naložbe v finančno premoženje ali terjatve, vključno z zavarovalnimi zahtevki ali drugimi vrstami pogojnih terjatev, morajo biti poleg pogojev, navedenih v prejšnjem odstavku, izpolnjeni še naslednji pogoji:
a) koristi od produkta in z njim povezanih transakcij so unovčljive šele dolgoročno;
b) produkt ali z njim povezane transakcije se ne morejo uporabiti kot zavarovanje terjatev;
c) v času trajanja pogodbenega razmerja:
– se ne izvršujejo pospešena plačila,
– se ne uporablja klavzula o vračilu,
– ni možno predčasno prenehanje pogodbenega razmerja.
(6) Organizacija mora o produktu, za katerega namerava na podlagi tega člena opustiti pregled stranke, obvestiti urad, in sicer še pred trženjem oziroma prodajo produkta brez pregleda stranke.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena opustitev pregleda stranke ni dovoljena, kadar v zvezi s stranko, produktom ali transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
(7) Ne glede na prvi do peti odstavek tega člena opustitev pregleda stranke ni dovoljena, kadar v zvezi s stranko, produktom ali transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(1) Organizacija za stranko, ki je:
1. fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik oziroma zastopnica (v nadaljnjem besedilu; zastopnik),
2. samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik) ali
3. posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
ugotovi in preveri njeno istovetnost ter pridobi podatke iz 4. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument stranke v njeni osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži stranka, oziroma neposredno od stranke.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko organizacija pod pogoji, ki jih s pravilnikom določi minister, pristojen za finance, ugotovi in preveri istovetnost stranke, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, tudi na podlagi:
1. kvalificiranega digitalnega potrdila stranke, ki ga izda registrirani overitelj s sedežem v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis;
2. kvalificiranega digitalnega potrdila stranke, ki ga izda registrirani overitelj s sedežem v drugi državi članici Evropske unije ali tretji državi pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis, če obstajajo za to tehnološke možnosti.
(3) Organizacija v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke na podlagi drugega odstavka tega člena dobi zahtevane podatke o stranki iz 4. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona iz kvalificiranega digitalnega potrdila. Podatki, ki jih iz tega potrdila ni mogoče dobiti, se pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo stranka pošlje organizaciji v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisani način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke.
(4) Registrirani overitelj iz drugega odstavka tega člena, ki je stranki izdal kvalificirano digitalno potrdilo, mora organizaciji na njeno zahtevo brez odlašanja predložiti podatke o načinu, s katerim je ugotovil in preveril istovetnost stranke, ki je imetnik potrdila. Pridobljene podatke organizacija hrani skladno z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.
(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila ni dovoljena:
1. pri odpiranju plačilnega računa pri organizacijah iz 1., in 2. in 3. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, razen pri odpiranju začasnega depozitnega računa za vplačilo ustanovitvenega kapitala; ali
2. če obstaja sum, da je bilo kvalificirano digitalno potrdilo zlorabljeno, oziroma če organizacija ugotovi, da so se spremenile okoliščine, ki bistveno vplivajo na veljavnost potrdila, tega pa overitelj, ki ga je izdal, še ni preklical.
(6) Če je stranka samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, organizacija pridobi podatke iz 5. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona ob smiselni uporabi 14. člena tega zakona.
(7) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti stranke po tem členu podvomi o resničnosti pridobljenih podatkov ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, mora zahtevati tudi pisno izjavo stranke.
(8) Če organizacija pri sklepanju poslovnega razmerja ugotovi in preveri istovetnost stranke na podlagi drugega odstavka tega člena, mora ravnati v skladu s tretjim odstavkom 32. člena tega zakona.

(1) Organizacija za stranko, ki je pravna oseba, ugotovi in preveri istovetnost stranke ter pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki jo organizaciji v imenu pravne osebe predloži zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.
(2) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka ob predložitvi organizaciji ne sme biti starejša od treh mesecev.
(3) Organizacija lahko ugotovi in preveri istovetnost pravne osebe ter pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona tudi z neposrednim vpogledom v sodni ali drug javni register. Na izpisu iz registra, v katerega je bil opravljen vpogled, organizacija z zaznamkom navede datum in čas vpogleda ter osebno ime tistega, ki je vpogled opravil. Izpis iz registra organizacija hrani v skladu z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.
(4) Druge podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona, razen podatka o dejanskem lastniku, organizacija pridobi z vpogledom v originalne ali overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo. Če iz teh listin in dokumentacije ni mogoče dobiti vseh podatkov iz prvega odstavka 83. člena tega zakona, se manjkajoči podatki, razen o dejanskem lastniku, ki se pridobivajo v skladu z 20. členom tega zakona, pridobijo neposredno od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.
(5) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pravne osebe podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, mora od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahtevati tudi njegovo pisno izjavo.
(6) Organizacija mora pri preverjanju istovetnosti stranke na podlagi prvega in tretjega odstavka tega člena predhodno preveriti naravo registra, iz katerega bo pridobila podatke za preverjanje istovetnosti.
(7) Če je stranka tuja pravna oseba, ki opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji prek svoje podružnice, organizacija ugotovi in preveri istovetnost tuje pravne osebe in njene podružnice.

(1) Organizacija ugotovi in preveri istovetnost zakonitega zastopnika ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument zakonitega zastopnika v njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo predloži zakoniti zastopnik.
(2) Organizacija lahko ugotovi in preveri istovetnost zakonitega zastopnika pravne osebe tudi na drug način, če tako s pravilnikom določi minister, pristojen za finance.
(3) (2)Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti zakonitega zastopnika podvomi o resničnosti prejetih podatkov, mora zahtevati tudi njegovo pisno izjavo.

(1) Če sklepa poslovno razmerje v imenu pravne osebe namesto zakonitega zastopnika njegov pooblaščenec, organizacija ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument pooblaščenca v njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo predloži pooblaščenec, oziroma neposredno od njega. Podatke iz 2. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona o zakonitem zastopniku, v imenu katerega nastopa pooblaščenec, pridobi organizacija iz overjenega pisnega pooblastila, ki ga izda zakoniti zastopnik.
(2) Če stranka izvaja transakcijo iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, organizacija od stranke pridobi izjavo, ali posluje v svojem imenu ali v imenu nekoga tretjega. Če navedena transakcija poteka na podlagi predhodno sklenjenega poslovnega razmerja, se kot zadosten šteje tudi podatek o tem, ali je transakcijo opravila stranka ali njen pooblaščenec.
(2) (3)Če izvaja transakcije iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona v imenu stranke njen pooblaščenec, organizacija ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi zahtevane podatke iz 3. točke prvega odstavka 83. člena tako, kakor je določeno v prvem odstavku tega člena. Podatke iz 4. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona o stranki, ki je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, v imenu katere oziroma katerega nastopa pooblaščenec, pridobi organizacija iz pisnega pooblastila stranke.
(3) (4) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pooblaščenca podvomi o resničnosti prejetih podatkov, mora od njega zahtevati tudi pisno izjavo.

(1) Če je stranka organizacije oseba civilnega prava iz 9. točke 3. člena tega zakona, ki ni fizična ali pravna oseba, mora organizacija:
1. ugotoviti in preveriti istovetnost osebe, pooblaščene za zastopanje (v nadaljnjem besedilu: zastopnik);
2. pridobiti overjeno pisno pooblastilo za zastopanje;
3. pridobiti podatke iz 2. in 16. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona.
(2) Organizacija ugotovi in preveri istovetnost zastopnika iz prvega odstavka tega člena in pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument zastopnika v njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži zastopnik, oziroma neposredno od njega.
(3) Organizacija podatke iz 16. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona o vsaki fizični osebi, ki je član osebe civilnega prava iz prvega odstavka tega člena, pridobi iz overjenega pisnega pooblastila za zastopanje, ki ga organizaciji predloži zastopnik. Če iz tega pooblastila ni mogoče dobiti vseh podatkov iz 16. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od zastopnika.
(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka in tretji odstavek tega člena lahko organizacija v primeru, da je njena stranka skupnost dijakov, učencev ali otrok v vrtcu, ki je del vzgojno-izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji ali prostovoljna skupnost zaposlenih, ki kot blagajna vzajemne pomoči deluje v okviru sindikata posameznega delodajalca, pridobi zgolj pisno pooblastilo za zastopanje.
(4) (5) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti osebe iz prvega odstavka tega člena podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin, iz katerih so bili podatki zajeti, lahko pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahteva tudi pisno izjavo zastopnika.

(1) Organizacija mora skrbno spremljati poslovne aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri njej, s čimer se zagotovi poznavanje stranke, vključno z izvorom sredstev, s katerimi ta posluje. Spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji, vključuje:
- preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja, ki ga je stranka sklenila pri organizaciji;
- spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja;
- preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki, vključno z izvajanjem ponovnega letnega pregleda stranke v primerih, ki jih določa 23. člen tega zakona.
(2) Organizacija mora zagotoviti, da sta obseg oziroma pogostost izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je organizacija izpostavljena pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko. To tveganje organizacija določi na podlagi 6. člena tega zakona.
(1) Organizacija mora skrbno spremljati poslovne aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri njej, s čimer se zagotovi poznavanje stranke, vključno z izvorom sredstev, s katerimi ta posluje. Spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji, vključuje:
– preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja, ki ga je stranka sklenila pri organizaciji;
– spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja;
– preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki.
(2) Za stranko, ki je pravna oseba, preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov iz prejšnjega odstavka obsega vsaj:
1. preverjanje podatkov o firmi, naslovu in sedežu pravne osebe;
2. preverjanje podatkov o osebnem imenu in stalnem ali začasnem prebivališču zakonitega zastopnika pravne osebe;
3. preverjanje podatkov o dejanskem lastniku pravne osebe;
4. preverjanje veljavnosti pooblastila iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona;
5. ugotavljanje, ali je stranka postala tuja politično izpostavljena oseba v času trajanja poslovnega razmerja.
(3) Če opravlja transakcije iz prvega odstavka 8. člena tega zakona v imenu in za račun tuje pravne osebe njena podružnica, organizacija v okviru preverjanja in posodabljanja pridobljenih listin o stranki poleg podatkov iz prejšnjega odstavka pridobi tudi:
1. podatke o naslovu in sedežu podružnice tuje pravne osebe;
2. podatke o osebnem imenu in stalnem prebivališču zakonitega zastopnika podružnice tuje pravne osebe.
(4) Organizacija mora zagotoviti, da sta obseg oziroma pogostost izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je organizacija izpostavljena pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko. To tveganje organizacija določi na podlagi 6. člena tega zakona. Ne glede na navedeno mora organizacija zagotoviti, da se pridobljene listine in podatki o stranki posodobijo najmanj po preteku petih let od zadnjega pregleda stranke, če stranka pri organizaciji izvaja transakcije.