(1) Ta zakon ureja načrtovanje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma, določa organiziranost izvajanja turistične politike na nacionalni ravni, določa načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja in določa turistično takso in druga sredstva za izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na nacionalni ravni in na ravni turističnega območja.

(2) Zakon določa tudi pogoje za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev, turističnega vodenja in spremljanja ter turističnih športnih storitev kot pridobitne dejavnosti.

(1) Spodbujanje razvoja turizma v Republiki Sloveniji je v javnem interesu.

(2) Razvoj turizma v Republiki Sloveniji temelji na načelih trajnostnega razvoja, ki upošteva enakopravno obravnavo gospodarske, socialne in okoljske razvojne komponente.

(3) Razvoj slovenskega turizma temelji na načelu partnerskega sodelovanja ponudnikov turističnih storitev, turističnih društev in njihovih zvez, občin in države pri načrtovanju, oblikovanju in trženju slovenske turistične ponudbe.

Temeljni cilj zakona je vzpostavitev spodbudnega okolja za učinkovitejši in uspešnejši razvoj slovenskega turizma:

• s spodbujanjem partnerskega sodelovanja ponudnikov turističnih storitev, turističnih društev in njihovih zvez, občin in države pri strateškem načrtovanju, oblikovanju in trženju slovenske turistične ponudbe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni,
• s spodbujanjem trženja celovite turistične ponudbe Slovenije,
• s spodbujanjem razvoja kakovostnih in tržno zanimivih integralnih turističnih proizvodov,
• s spodbujanjem delovanja turističnih društev in njihovih zvez,
• s spodbujanjem uveljavljanja načel trajnostnega turističnega razvoja.

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:

(1) »Turistično območje« je geografsko zaokroženo območje ene ali več občin, ki ponuja določen splet turističnih storitev oziroma integralni turistični proizvod (od storitev prenočevanja, prehrane, zabave, rekreacije do drugih storitev za prosti čas in drugih storitev), zaradi katerega ga turist oziroma turistka (v nadaljnjem besedilu: turist) izbere za svoj potovalni cilj.

(2) »Turistična infrastruktura turističnega območja« so vsi objekti za nastanitev in prehrano ter skupni objekti in naprave, ki omogočajo turistične aktivnosti (bazeni, smučišča, kongresne dvorane, ipd.).

(3) »Skupna turistična infrastruktura turističnega območja« obsega le skupne objekte in naprave, ki omogočajo turistične aktivnosti.

(4) »Urejanje prebivalcem prijaznejšega okolja« so investicije v izgradnjo in obnovo objektov splošne infrastrukture na turističnem območju, katerih potrebna kapaciteta je večja zaradi turistov ter za urejanje drugih javnih površin, ki so dostopne tudi turistom.

(5) »Turistična taksa« je pristojbina za prenočevanje, s katero so zavezancem za plačilo v turističnem območju na voljo določene storitve in ugodnosti, ki se jim ob vsakokratnem koriščenju ne zaračunavajo posebej.

(6) Za »nastanitveni objekt« se po tem zakonu štejejo: hotel, motel, penzion, gostišče, hotelsko in apartmajsko naselja, prenočišče, turistični apartma, turistična kmetija, planinski dom, planinska koča, počitniški dom, mladinski dom in drugi domovi, kamp, soba za oddajanje, privez v turističnem pristanišču in drugi objekti, ki so namenjena za prenočevanje.

(7) Za »počitniško hišo ali počitniško stanovanje« se po tem zakonu šteje vsak objekt ali stanovanje, ki se uporablja sezonsko ali občasno.

(8) Za »stalni privez v turističnem pristanišču« se po tem zakonu šteje privez v turističnem pristanišču, ki se uporablja na temelju zakupne pogodbe sklenjene za obdobje enega leta.

(9) Za »stanovanjsko površino objekta« se po tem zakonu šteje stanovanjska površina v skladu s predpisi o stavbnih zemljiščih.

(1) Temeljni dokument načrtovanja razvoja turizma na nacionalni ravni je strategija slovenskega turizma (v nadaljnjem besedilu: strategija). Strategijo sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog ministrice oziroma ministra, pristojnega za turizem (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za turizem) po izvedeni javni razpravi z vsemi partnerji načrtovanja razvoja slovenskega turizma. Vlada Republike Slovenije s strategijo seznani Državni zbor Republike Slovenije.

(2) Strategija izhaja iz sprejetih strateških razvojnih dokumentov Republike Slovenije.

(3) Strategija se sprejme za obdobje petih let, pri čemer jo je v primeru ugotovljenih bistvenih sprememb v trendih turističnega povpraševanja možno predčasno dopolniti oziroma spremeniti.

(4) Strategija opredeljuje analizo stanja, turistične trende, konkurenčne prednosti slovenskega turizma, vizijo, strateške cilje in temeljna področja turističnega razvoja, vlogo države, občin, ponudnikov turističnih storitev ter turističnih društev in njihovih zvez pri uresničevanju skupnih strateških ciljev ter temelje politike in ukrepov Vlade Republike Slovenije za spodbujanje razvoja turizma v načrtovanem obdobju.

(1) Turistična politika je temeljni izvedbeni dokument, v katerem Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za turizem, opredeli kratkoročne cilje, ukrepe in aktivnosti za spodbujanje razvoja turizma ter določi obseg sredstev državnega proračuna za spodbujanje razvoja turizma.

(2) Turistična politika se praviloma sprejme za obdobje enega leta in vsebuje tudi usmeritve za naslednja leta.

Ukrepi in aktivnosti turistične politike vsebujejo:

• pripravo sistemskih podlag za razvoj turizma,
• programe trženja celovite turistične ponudbe Slovenije na domačem in tujih trgih,
• programe razvojnih spodbud za razvoj novih integralnih turističnih proizvodov, obnovo in izgradnjo nove turistične infrastrukture in urbanistično urejanje prostora za razvojne potrebe turizma,
• programe za krepitev trajnostnega turističnega razvoja in dvig kakovosti v turizmu,
• programe za razvoj kadrov v turizmu,
• programe za krepitev turistične kulture in druge programe in aktivnosti turističnih društev in zvez ter drugih društev in organizacij, ki delujejo na področju turizma,
• programe mednarodnega sodelovanja,
• programe za krepitev trajnostnega turističnega razvoja na področju ekološkega informiranja, izobraževanja, osveščanja, varovanja izboljševanja kakovosti okolja.

(1) Sredstva za izvajanje turistične politike se zagotavljajo zlasti:

• v proračunu Republike Slovenije,
• iz namenskih sredstev proračuna Republike Slovenije iz koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo, ki so namenjena za razvoj in promocijo turizma na nacionalni ravni, kot to določa 74. člen zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95, 35/97 – sklep US, 43/97 – popr., 22/2000 – obvezna razlaga, 85/2001, 52/2002 - ZDU-1, 54/2002 – odl. US in 60/2002 – sklep US).

(2) Osnovni kriteriji za dodeljevanje razvojnih spodbud za turizem, ki se dodeljujejo iz sredstev iz prejšnjega odstavka so:

• usklajenost s strategijo,
• prispevek k doseganju ciljev, opredeljenih v strategiji,
• ustreznost finančne konstrukcije projekta,
• organizacijska in kadrovska usposobljenost za izvedbo projekta.

(3) Podrobnejše pogoje, kriterije, merila in vrste razvojnih spodbud za turizem, ki se dodeljujejo iz sredstev prvega odstavka tega člena, določi Vlada Republike Slovenije z uredbo.

Ukrepe in aktivnosti turistične politike izvajajo:

• agencija iz 10. člena tega zakona,
• Slovenska turistična organizacija,
• druge pravne osebe javnega in zasebnega prava, ki delujejo na področju spodbujanja razvoja turizma in jim je bilo podeljeno javno pooblastilo za izvajanje upravnih nalog v skladu s 12. členom tega zakona ali delujejo na področju spodbujanja razvoja turizma v javnem interesu pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

(1) Dejavnost nacionalne turistične organizacije za načrtovanje in izvajanje politike trženja celovite turistične ponudbe Slovenije na domačem in tujih trgih izvaja javna agencija za področje turizma, tujih investicij, tehnološkega razvoja, razvoja podjetništva in internacionalizacije.

(2) Naloge javne agencije iz prejšnjega odstavka za področje turizma so predvsem:

• načrtovanje, priprava in izvajanje programov trženja celovite slovenske turistične ponudbe in države kot turističnega območja,
• vzpostavitev in upravljanje mreže turističnih predstavništev v tujini,
• vzpostavitev, vzdrževanje in posodabljanje integralnega turistično informacijskega sistema Slovenije,
• spodbujanje partnerskega sodelovanja na ravni turističnega območja in na ravni turističnega proizvoda pri skupnem nastopanju na trgu,
• spodbujanje partnerskega povezovanja pri razvoju in uvajanju novih integralnih turističnih proizvodov, pomembnih z nacionalnega vidika,
• zbiranje, analiziranje in posredovanje tržnih informacij s področja turizma, ki predstavljajo informacijsko podporo za načrtovanje in trženje na vseh področjih in ravneh delovanja.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju razvoja turizma ZSRT-A, objavljen v Uradnem listu RS, št. 57/2012 dne 27.07.2012 vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

(1) Pravnim osebam javnega in zasebnega prava, ki delujejo na področju spodbujanja razvoja turizma, lahko minister, pristojen za turizem, v skladu z določbami zakona, ki ureja državno upravo, za določen čas z odločbo, na podlagi javnega natečaja podeli javno pooblastilo za izvajanje naslednjih upravnih nalog:

• izvajanje postopkov javnih razpisov s področja spodbujanja razvoja turizma in vrednotenje njihovih učinkov,
• mednarodno sodelovanje na področju turizma,
• spremljanje stanja in vrednotenje pomena turizma v narodnem gospodarstvu,
• vrednotenje učinkov strategije in turistične politike,
• vrednotenje in spodbujanje dviga kakovosti turistične ponudbe.

(2) Za pridobitev javnega pooblastila mora pravna oseba javnega ali zasebnega prava izpolnjevati naslednje pogoje:

• da deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev javnega pooblastila,
• da ima dejavnosti s področja spodbujanja turizma opredeljene v svojem ustanovitvenem aktu,
• da ima usposobljen kader,
• da ima mednarodno primerljive reference.

(3) Natančnejše pogoje, kriterije, merila in postopek za podelitev javnega pooblastila podrobneje določi s podzakonskim predpisom minister, pristojen za turizem.

(1) Nosilcu javnega pooblastila se lahko odvzame javno pooblastilo, če:

• so s pravnomočno odločbo pristojnega organa ugotovljene nepravilnosti pri njegovem poslovanju,
• z javnim pooblastilom dodeljenih upravnih nalog ne izvaja v skladu z veljavno turistično politiko,
• z javnim pooblastilom dodeljenih upravnih nalog, tudi po predhodnem opominu ministra, pristojnega za turizem, ne opravi pravočasno,
• se pri izvajanju nadzora iz prvega odstavka 14. člena tega zakona ugotovijo večje nepravilnosti pri izvajanju nalog, poverjenih z javnim pooblastilom.

(2) O odvzemu javnega pooblastila odloči minister, pristojen za turizem, z upravno odločbo.

(1) Nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela pravne osebe, ki ji je bilo podeljeno javno pooblastilo na podlagi tega zakona, opravlja ministrstvo, pristojno za turizem.

(2) Ministrstvo, pristojno za turizem, v zvezi z danim javnim pooblastilom opravlja nad nosilcem javnega pooblastila nadzor nad zakonitostjo njegovih splošnih aktov in instančni nadzor nad zakonitostjo njegovih posamičnih aktov.

(1) Pravnim osebam, ki delujejo na področju spodbujanja razvoja turizma na nacionalni ravni in pravnim osebam, ki so bile ustanovljene z namenom spodbujanja razvoja turizma v okviru turističnega območja ali imajo možnost opravljati dejavnosti v javnem interesu v okviru turističnega območja ter so za te dejavnosti registrirane, se lahko podeli status pravne osebe, ki deluje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma (v nadaljnjem besedilu: status za delovanje v javnem interesu).

(2) Pravna oseba iz prejšnjega odstavka mora za pridobitev statusa za delovanje v javnem interesu izpolnjevati naslednje pogoje:

• da deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa za delovanje v javnem interesu,
• da ima dejavnosti, ki so v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma, opredeljene v svojem ustanovitvenem aktu,
• da je zadnji dve leti pred vložitvijo zahteve za podelitev statusa sredstva pretežno uporabljala za opravljanje dejavnosti, ki so v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma,
• da je v obdobju zadnjih dveh let redno izvajala programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu,
• da ima izdelane programe svojega bodočega delovanja,
• da ima izkazane pomembne dosežke svojega delovanja.

(3) Pravne osebe, ki želijo pridobiti status za delovanje v javnem interesu v okviru turističnega območja, morajo poleg pogojev iz prejšnjega odstavka pridobiti soglasje občin v okviru turističnega območja.

(4) Pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena, razen pogojev iz druge in pete alinee drugega odstavka, ne veljajo za pravne osebe, ki jih ustanovijo ali soustanovijo občine z namenom spodbujanja razvoja turizma v okviru turističnega območja in je njihova osnovna dejavnost skupno načrtovanje, oblikovanje in trženje turistične ponudbe turističnega območja.

(5) Status za delovanje v javnem interesu, se podeli v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek z odločbo, ki jo izda minister, pristojen za turizem. Status se podeli za dobo petih let z možnostjo podaljšanja.

(6) Postopek pridobitve statusa za delovanje v javnem interesu na področju spodbujanja turizma podrobneje določi s podzakonskim predpisom minister, pristojen za turizem.

(1) Pravna oseba, ki pridobi status za delovanje v javnem interesu in deluje na področju spodbujanja razvoja turizma na nacionalni ravni, lahko ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ta zakon, pridobi za izvajanje dejavnosti spodbujanja razvoja turizma in s tem povezane aktivnosti sredstva državnega proračuna.

(2) Pravna oseba, ki pridobi status za delovanje v javnem interesu in deluje na področju spodbujanja razvoja turizma v okviru turističnega območja, lahko pridobi za izvajanje dejavnosti v javnem interesu v okviru turističnega območja in s tem povezane aktivnosti namenska sredstva občinskih proračunov iz 20. člena tega zakona.

(3) Pravna oseba, ki deluje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma na nacionalni ravni, mora ministrstvu, pristojnemu za turizem do konca meseca februarja predložiti poročilo o delu za preteklo leto.

(1) Evidenco pravnih oseb, ki so pridobila status za delovanje v javnem interesu na podlagi 15. člena tega zakona, vodi ministrstvo, pristojno za turizem.

(2) Vpis v evidenco se opravi na podlagi odločbe o podelitvi statusa za delovanje v javnem interesu.

(3) Izbris iz evidence opravi ministrstvo na zahtevo pravne osebe, ki deluje v javnem interesu ali po uradni dolžnosti ob izteku odločbe.

(4) Podrobnejšo vsebino evidence določi minister, pristojen za turizem.