Ta zakon ureja načrtovanje in izvajanje spodbujanja razvoja turizma na državni ravni in na ravni turističnega območja, turistično in promocijsko takso, pogoje za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih paketov in povezanih potovalnih aranžmajev ter turistično vodenje.

Pomen izrazov, uporabljenih v tem zakonu:

• »turistično območje« je geografsko zaokroženo območje ene ali več občin, ki ponuja splet turističnih storitev oziroma integralni turistični proizvod (storitve prenočevanja, prehrane, zabave, rekreacije in podobnih storitev za prosti čas ter drugih storitev), zaradi katerega ga turist izbere za svoj potovalni cilj;
• »turistična infrastruktura« so skupni objekti in naprave, ki na turističnem območju omogočajo turistične dejavnosti (bazeni, žičniške naprave in smučišča, kongresne, gledališke in koncertne dvorane, muzeji in galerije, spomeniki državnega pomena ipd.);
• »urejanje prebivalcem prijaznejšega okolja« so naložbe v gradnjo in obnovo objektov splošne infrastrukture na turističnem območju, katerih potrebna zmogljivost je večja zaradi turistov, ter v urejanje drugih javnih površin, ki so dostopne tudi turistom;
• »turistična taksa« je pristojbina za prenočevanje, ki jo zavezanci plačajo kot nadomestilo za določene storitve in ugodnosti, ki so jim na voljo na turističnem območju in se jim ob vsakokratnem koriščenju ne zaračunajo posebej;
• »promocijska taksa« je pristojbina, ki je namenjena za načrtovanje in izvajanje trženja ter promocijo celovite turistične ponudbe Slovenije;
• »nastanitveni obrat« je hotel, motel, penzion, prenočišče, gostišče, hotelsko in apartmajsko naselje, planinski in drugi domovi, kamp, prostori pri sobodajalcu in na turistični kmetiji z nastanitvijo, privez v turističnem pristanišču ter vsak drug objekt za nastanitev turistov;
• »počitniška hiša ali počitniško stanovanje« je stanovanjska stavba ali stanovanje, ki se uporablja za sezonsko ali občasno prebivanje in v njem ni prijavljenih oseb s stalnim prebivališčem ali se ne daje v najem, kjer je tak najem ustrezno prijavljen pristojnemu davčnemu organu;
• »stalni privez v turističnem pristanišču« je privez v turističnem pristanišču, ki se uporablja na podlagi zakupne pogodbe, sklenjene za eno leto;
• »potnik« ali »potnica« (v nadaljnjem besedilu: potnik) je vsaka oseba, ki poskuša skleniti pogodbo o paketnem potovanju ali pogodbo o povezanem potovalnem aranžmaju ali je upravičena do potovanja na podlagi sklenjene pogodbe;
• »vodja poti« je oseba, ki v imenu in za račun organizatorja spremlja udeležence turističnega aranžmaja po vnaprej določenem programu in jim nudi organizacijske in tehnične storitve ves čas njegovega trajanja, s čimer zagotavlja, da se program izvaja tako, kot je bil naveden v promocijskem gradivu in prodan potniku oziroma potrošniku, in ki daje praktične krajevne informacije;
• »turistični vodnik« ali »turistična vodnica« (v nadaljnjem besedilu: turistični vodnik) je oseba, ki opravlja turistično vodenje obiskovalcev v izbranem jeziku in po vnaprej določenem programu, kar obsega poljudno razlago kulturne dediščine, naravnih znamenitosti in posebnosti posameznega območja.

(1) Temeljni dokument načrtovanja razvoja turizma na državni ravni je Strategija razvoja turizma Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: strategija), ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministra, pristojnega za turizem. Strategija se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za turizem.

(2) Strategija izhaja iz strateških razvojnih dokumentov Republike Slovenije.

(3) Strategija se sprejme za obdobje do sedmih let.

(4) Strategija opredeljuje analizo stanja, turistična gibanja, konkurenčne prednosti slovenskega turizma, vizijo, strateške cilje in temeljna področja turističnega razvoja, vlogo države, občin, ponudnikov turističnih storitev, turističnih društev in njihovih zvez pri uresničevanju skupnih strateških ciljev, temeljne ukrepe vlade za spodbujanje razvoja turizma v načrtovanem obdobju in oceno finančnih posledic predvidenih ukrepov.

(1) Ministrstvo, pristojno za turizem, za spodbujanje razvoja turizma dodeljuje razvojne spodbude. Sredstva za razvojne spodbude se zagotavljajo:

• iz nenamenskih sredstev proračuna Republike Slovenije;
• iz namenskih sredstev proračuna Republike Slovenije iz koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo, ki so namenjena za razvoj in uveljavljanje turizma na državni ravni, kot določa zakon, ki ureja igre na srečo.

(2) Osnovni pogoji za dodeljevanje razvojnih spodbud za turizem, ki se zagotavljajo iz sredstev iz prejšnjega odstavka, so:

• spodbujanje turističnih produktov oziroma razvoja turističnih dejavnosti, pri čemer se šteje, da so ti pogoji izpolnjeni, če vsebinsko sledijo strategiji,
• ustreznost finančne konstrukcije projekta,
• usklajenost s predpisi, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči,
• usklajenost s predpisi, ki urejajo javne finance.

(3) Osnovna merila za dodeljevanje razvojnih spodbud za turizem, ki se zagotavljajo iz sredstev iz prvega odstavka tega člena, so:

• skladnost z razvojnimi dokumenti na nacionalni ravni,
• skladnost z razvojnimi dokumenti turističnega območja,
• kakovost projekta,
• pozitivni učinki na prepoznavnost slovenske turistične ponudbe,
• uresničljivost izvedbe.

(4) Podrobnejše pogoje, merila in vrste razvojnih spodbud za turizem, ki se dodeljujejo iz sredstev iz prvega odstavka tega člena, določi vlada.

(1) Dejavnost nacionalne turistične organizacije za načrtovanje in izvajanje trženja celovite turistične ponudbe Slovenije izvaja javna agencija, ki jo ustanovi Republika Slovenija.

(2) Naloge javne agencije so:

• načrtovanje, priprava in izvajanje programov trženja celovite slovenske turistične ponudbe in države kot turističnega območja,
• vzpostavitev in upravljanje mreže turističnih predstavništev v tujini,
• vzpostavitev, vzdrževanje in posodabljanje integralnega turističnega informacijskega sistema Slovenije,
• spodbujanje partnerskega sodelovanja na ravni turističnega območja in na ravni turističnega proizvoda pri skupnem nastopanju na trgu,
• spodbujanje partnerskega povezovanja pri razvoju in uvajanju novih integralnih turističnih proizvodov, pomembnih z nacionalnega vidika,
• zbiranje, analiziranje in predložitev tržnih informacij s turističnega področja, ki dajejo informacijsko podporo načrtovanju in trženju na vseh področjih in ravneh delovanja.

(3) Agencija se financira:

• iz proračuna Republike Slovenije na podlagi pogodb z ministrstvi,
• s prihodki, pridobljenimi s prodajo blaga in storitev na trgu,
• iz promocijske takse, določene s tem zakonom in
• iz drugih virov skladno s predpisi.

(1) Pravnim osebam javnega in zasebnega prava, ki delujejo na področju spodbujanja razvoja turizma, lahko minister, pristojen za turizem, za določen čas z odločbo na podlagi javnega natečaja podeli javno pooblastilo za izvajanje naslednjih upravnih nalog:

• podeljevanje licenc za opravljanje dejavnosti organiziranja in dejavnosti prodaje turističnih paketov ter upravljanje registra teh licenc,
• izvajanje preizkusov znanja za osebe, ki pridobivajo naziv turistični vodnik,
• izvajanje nalog pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij na področju turističnega vodenja, vključno z vodenjem postopkov za podelitev odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije za osebe iz države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali iz držav, s katerimi je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: osebe iz države pogodbenice), ki so v svoji državi pridobile pravico do opravljanja poklica turističnega vodnika in želijo ta poklic trajno opravljati v Republiki Sloveniji,
• razvrščanje nastanitvenih obratov po kakovosti.

(2) Za pridobitev javnega pooblastila mora pravna oseba javnega ali zasebnega prava izpolnjevati naslednje pogoje:

• je vpisana v register pri pristojnem sodišču ali drugem pristojnem organu,
• ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, prenehanja po zakonu, prisilne likvidacije ali izbrisa iz registra,
• na dan oddaje vloge na javni natečaj in vse do podpisa pogodbe nima neplačanih obveznosti v zvezi s plačili davkov, prispevkov za socialno varnost ali drugih dajatev, določenih z zakonom, v vrednosti 50 eurov ali več, oziroma ima na dan oddaje vloge na javni natečaj predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih dveh let,
• pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe ni bila pravnomočno obsojena zaradi storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
• ni na seznamu poslovnih subjektov, s katerimi na podlagi predpisov, ki urejajo preprečevanje korupcije, organi javne uprave ne smejo poslovati,
• deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev javnega pooblastila,
• ima dejavnosti za spodbujanje razvoja turizma opredeljene v svojem ustanovitvenem aktu,
• ima usposobljeno osebje, kar se nanaša na delovne izkušnje, znanje tujih jezikov, poznavanje zakonodaje in opravljen izpit za vodenje upravnega postopka,
• ima reference, s katerimi dokazuje svojo usposobljenost za izvajanje upravnih nalog na področju, ki je predmet podelitve javnega pooblastila.

(3) Ministrstvo, pristojno za turizem, pri izbiri med prijavitelji na javni natečaj za podelitev javnega pooblastila upošteva usposobljenost prijavitelja za izvajanje javnega pooblastila na področju, ki je predmet javnega pooblastila, in v tem okviru:

• izobrazbo in delovne izkušnje oseb, ki bodo izvajale upravne naloge na temelju podeljenega javnega pooblastila,
• število zaposlenih oseb z opravljenim strokovnim izpitom za vodenje upravnega postopka,
• reference prijavitelja na enakem ali sorodnem področju dela, ki je predmet javnega pooblastila,
• prostorsko in tehnično opremljenost prijavitelja za izvajanje javnega pooblastila.

(4) Pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki ji je bilo podeljeno javno pooblastilo na podlagi tega člena, mora zagotavljati ločeno računovodsko evidentiranje nalog iz javnega pooblastila.

(1) Postopek podelitve javnega pooblastila se začne tako, da ministrstvo, pristojno za turizem, izda sklep o začetku postopka podelitve javnega pooblastila, s katerim določi predmet javnega pooblastila.

(2) Javni natečaj za podelitev javnega pooblastila se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pravna oseba, ki želi pridobiti javno pooblastilo, se z vlogo prijavi na ta javni natečaj. Vloga mora vsebovati vse dokumente in dokazila, določena z javnim natečajem.

(3) Ministrstvo, pristojno za turizem, oceni vse popolne vloge ter pripravi predlog za izbiro.

(4) Minister, pristojen za turizem, izda odločbo o podelitvi javnega pooblastila.

(5) Odločba iz prejšnjega odstavka se izda za obdobje največ sedmih let.

(6) Odločba o podelitvi javnega pooblastila se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za turizem.

(7) Pravna oseba, ki je pridobila javno pooblastilo, mora o vseh spremembah v zvezi s svojim statusom oziroma v zvezi s pogoji za pridobitev tega pooblastila takoj obvestiti ministrstvo, pristojno za turizem.

(8) Izpolnjevanje pogojev za izvajanje javnega pooblastila nadzoruje ministrstvo, pristojno za turizem.

(1) Minister, pristojen za turizem, lahko v soglasju s pravno osebo, ki ji je podeljeno javno pooblastilo, brez izvedbe javnega natečaja podaljša veljavnost podeljenega javnega pooblastila, če je to nujno za nemoteno izvajanje upravne naloge, ki je predmet javnega pooblastila. Tako podaljšanje je lahko le enkratno in ne more biti daljše od dveh let.

(2) Nosilcu javnega pooblastila se lahko odvzame javno pooblastilo, če:

• so pri njegovem poslovanju ugotovljene nepravilnosti s pravnomočno odločbo pristojnega organa,
• z javnim pooblastilom dodeljenih upravnih nalog ne izvaja skladno z zakonom,
• z javnim pooblastilom dodeljenih upravnih nalog, tudi po predhodnem opominu ministra, pristojnega za turizem, ne opravlja pravočasno.

(3) O odvzemu javnega pooblastila z odločbo odloči minister, pristojen za turizem.

(4) Odločba o odvzemu javnega pooblastila se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za turizem.

(1) Pravnim osebam, ki delujejo na področju spodbujanja razvoja turizma in katerih namen ustanovitve in delovanje presegata interese članov, lahko minister, pristojen za turizem, podeli status pravne osebe, ki deluje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma (v nadaljnjem besedilu: status pravne osebe v javnem interesu).

(2) Pravna oseba mora za pridobitev statusa pravne osebe v javnem interesu izpolnjevati naslednje pogoje:

• njeni člani niso pravne osebe javnega prava,
• spodbujanje razvoja turizma ima opredeljeno v svojem ustanovitvenem aktu,
• deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa,
• sredstva je zadnji dve leti pred vložitvijo vloge za podelitev statusa pretežno uporabljala za opravljanje dejavnosti v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma,
• izdelan ima najmanj dveletni program prihodnjega delovanja, ki vsebuje redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma,
• lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja pri spodbujanju razvoja turizma v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge za podelitev statusa pravne osebe v javnem interesu,
• ji ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja,
• ni v stečajnem postopku ali postopku likvidacije.

(3) Prispevanje k spodbujanju razvoja turizma pomeni zlasti:

• ozaveščanje prebivalstva o pomenu turizma,
• ozaveščanje in izobraževanje mladih za turizem,
• skrb za pozitiven odnos javnosti do turistov in turizma,
• skrb za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter urejanje turistom prijaznega okolja, skladno z varstvenimi cilji in režimi varovanega oziroma zavarovanega območja,
• izvajanje promocijske in informativne dejavnosti na področju turizma,
• organiziranje, usklajevanje in izvajanje prireditev, ki pripomorejo k spodbujanju razvoja turizma, ali
• izvajanje drugih aktivnosti, ki pripomorejo k spodbujanju razvoja turizma.

(1) Status za delovanje v javnem interesu se podeli z odločbo, ki jo izda minister, pristojen za turizem.

(2) Pravni osebi, ki ji je bil podeljen status za delovanje v javnem interesu in ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev tega statusa, se ta odvzame z odločbo, ki jo po uradni dolžnosti izda minister, pristojen za turizem.

(3) Pravna oseba, ki deluje v javnem interesu, ministrstvu, pristojnemu za turizem, do konca marca tekočega leta predloži poročilo o delu za preteklo leto.

(1) Evidenco pravnih oseb, ki so pridobile status pravne osebe v javnem interesu na podlagi prejšnjega člena, upravlja ministrstvo, pristojno za turizem.

(2) Vpis v evidenco se opravi na podlagi odločbe o podelitvi statusa pravne osebe v javnem interesu.

(3) Izbris iz evidence opravi ministrstvo, pristojno za turizem, na zahtevo pravne osebe ali po uradni dolžnosti ob odvzemu statusa pravne osebe v javnem interesu.

(4) Podatki, vpisani v evidenco, so javni.

(5) V evidenco se vpišejo naslednji podatki:

• zaporedna številka in datum vpisa,
• naziv pravne osebe,
• sedež pravne osebe (kraj, ulica in hišna številka),
• številka in datum odločbe o podelitvi statusa,
• številka in datum odločbe o odvzemu statusa,
• razlog za odvzem statusa.

(1) Pravnim osebam, ki jim je ministrstvo, pristojno za turizem, podelilo status pravne osebe v javnem interesu, se lahko dodeli sredstva za sofinanciranje programa spodbujanja razvoja turizma brez javnega razpisa na podlagi vloge.

(2) Vloga iz prejšnjega odstavka, ki jo pravna oseba naslovi na ministrstvo, mora poleg podatkov, ki jih vsebuje vsaka vloga v upravnem postopku, vsebovati tudi podatek o pričakovanem obsegu sofinanciranja z obrazložitvijo načrtovanih aktivnosti in specifikacijo načrtovanih stroškov.

(3) Glede vprašanj postopka, ki niso urejena s tem zakonom, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(4) Ministrstvo, pristojno za turizem, opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni glede izpolnjevanja naslednjih pogojev:

• da ima pravna oseba status pravne osebe za delovanje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma nepretrgoma najmanj zadnjih pet let,
• da pravna oseba deluje na ravni celotne države,
• da je pravna oseba registrirana po zakonu, ki ureja društva,
• da pravna oseba deluje na področju spodbujanja razvoja turizma nepretrgoma najmanj zadnjih deset let,
• da ima pravna oseba potrjen dvoletni program dela s finančnim načrtom za tekoče leto in naslednje koledarsko leto, iz katerega so razvidni prihodki in odhodki za izvedbo programa,
• da program dela pravne osebe vključuje programska področja, ki pomenijo podporo temeljnim usmeritvam razvoja turizma Slovenije ter ukrepom in aktivnostim za uresničitev teh ciljev.

(5) Prednost pri dodelitvi sredstev sofinanciranja imajo pravne osebe, ki v večji meri izpolnjujejo naslednja merila:

• spodbujanje in krepitev partnerskega sodelovanja ponudnikov turističnih storitev, turističnih društev in njihovih zvez pri oblikovanju in trženju slovenske turistične ponudbe na državni, regionalni in lokalni ravni,
• spodbujanje in krepitev delovanja turističnih društev in njihovih zvez,
• vodenje evidence članstva turističnih društev in njihovih zvez,
• da združuje pravna oseba vsaj 200 posameznih turističnih društev ali zvez, ki vsaj pet let delujejo in so enakomerno regijsko razpršene na področju Republike Slovenije.

(6) Na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za turizem, da vloga izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka tega člena in merila iz prejšnjega odstavka, minister, pristojen za turizem, po prostem preudarku izda odločbo o dodelitvi sredstev sofinanciranja. Preudarek je omejen na presojo zagotovljenih proračunskih sredstev.

(7) Na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za turizem, da vloga ne izpolnjuje pogojev oziroma meril za dodelitev subvencije ali da ni zagotovljenih proračunskih sredstev, izda ministrstvo odločbo o zavrnitvi subvencije.

(8) V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici do dodelitve sredstev sofinanciranja prejemnika sredstev, ampak le tisto odločbo ali njen del, s katerim je bilo odločeno o pravici tožnika.

(9) Na podlagi odločbe ministra, pristojnega za turizem, iz šestega odstavka tega člena, ministrstvo pozove prejemnika sredstev k podpisu pogodbe o sofinanciranju. Ministrstvo, pristojno za turizem, in prejemnik sredstev skleneta pogodbo, ki vsebuje:

• predmet pogodbe,
• medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank,
• zavezo prejemnika sredstev, da bo sredstva uporabil skladno z načrtovanimi aktivnostmi, opredeljenimi v vlogi,
• način nadzora nad namensko porabo sredstev,
• pravne posledice kršitve pogodbenih obveznosti,
• določitev skrbnika za spremljanje izvajanja pogodbe.

10. Če prejemnik sredstev v roku, določenem v pozivu iz prejšnjega odstavka, ne podpiše pogodbe, se šteje, da je vlogo umaknil.

Načrtovanje, organiziranje in izvajanje spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja je v pristojnosti občin.

(1) Sredstva za načrtovanje, organiziranje in izvajanje spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja se zagotavljajo v proračunih občin, iz namenskih virov za financiranje spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnih območij, opredeljenih v drugem odstavku tega člena, in iz drugih virov.

(2) Namenska vira za financiranje spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja sta:

• del koncesijske dajatve, ki se po zakonu, ki ureja igre na srečo, nameni lokalnim skupnostim na zaokroženem turističnem območju ter se uporablja za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo,
• turistična taksa, ki je namenjena za opravljanje dejavnosti in storitev v javnem interesu, opredeljenih v 15. členu tega zakona.

(3) Občine zagotovijo, da se namenska sredstva iz prejšnjega odstavka porabijo za opravljanje dejavnosti in storitev iz prejšnjega odstavka.

(1) Dejavnosti in storitve, katerih opravljanje na ravni turističnega območja je v javnem interesu, so:

1. informacijska turistična dejavnost, ki vključuje:

• informiranje turistov, vključno s turisti s posebnimi potrebami,
• zbiranje podatkov za potrebe informiranja obiskovalcev,
• ugotavljanje mnenj obiskovalcev o kakovosti turistične ponudbe,
• sprejemanje in posredovanje predlogov in pritožb obiskovalcev v zvezi s turistično ponudbo pristojnim organom,
• urejanje in vzdrževanje turistične signalizacije,

2. spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov turističnega območja,
3. trženje celovite turistične ponudbe na ravni turističnega območja,
4. promocija turizma v digitalnem okolju,
5. varovanje nepremičnih spomenikov lokalnega in državnega pomena,
6. razvoj in vzdrževanje turistične infrastrukture,
7. razvoj in vzdrževanje javnih površin, namenjenih turistom (vzdrževanje in urejanje parkov, zelenic, cvetličnih nasadov, planinskih ter tematskih poti in podobno),
8. urejanje in vključevanje zavarovanih naravnih območij v turistično ponudbo, ob upoštevanju aktov o zavarovanju ter v skladu z razvojnimi usmeritvami in varstvenimi režimi v zavarovanih območjih,
9. organizacija in izvajanje prireditev,
10. ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva glede pozitivnega odnosa do turistov in turizma,
11. druge storitve, ki se na turističnem območju brezplačno zagotavljajo turistom.

(2) Pri izvajanju dejavnosti in storitev iz prvega odstavka je treba upoštevati javni interes varstva narave ter usmeritve in varstvene cilje s področja varstva narave.

(1) Turistično in promocijsko takso plačujejo državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka plačajo turistično in promocijsko takso hkrati s plačilom storitev za prenočevanje. Plačati jo morajo tudi, če so deležne brezplačnih storitev za prenočevanje, razen če ta zakon ne določa drugače.

(3) Zavezanci za plačilo turistične takse so tudi lastniki počitniških hiš, počitniških stanovanj in lastniki plovil na stalnih privezih v turističnih pristaniščih. Turistično takso plačajo v skladu z 22. oziroma 23. členom tega zakona.

(1) Občina določi turistično takso v znesku do 2,5 eura.

(2) Promocijska taksa se obračuna poleg turistične takse in znaša 25 odstotkov zneska obračunane turistične takse.

(3) Občina pri določitvi višine zneska turistične takse upošteva vrsto in kategorijo nastanitvenih obratov, prebivanje v sezonskem ali zunajsezonskem obdobju ter obseg ugodnosti in storitev, ki jih brezplačno zagotavlja turistom.

(4) Vlada Republike Slovenije lahko na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin enkrat na leto uskladi višino zneska turistične takse iz prvega odstavka tega člena, in to najpozneje v aprilu z veljavnostjo od prihodnjega koledarskega leta naprej.