(1) Pomen izrazov, uporabljenih v tem zakonu:
– »turistično območje« je geografsko zaokroženo območje ene ali več občin, ki ponuja splet turističnih storitev oziroma integralni turistični proizvod (storitve prenočevanja, prehrane, zabave, rekreacije in podobnih storitev za prosti čas ter drugih storitev), zaradi katerega ga turist izbere za svoj potovalni cilj;
– »turistična infrastruktura« so skupni objekti in naprave, ki na turističnem območju omogočajo turistične dejavnosti (bazeni, žičniške naprave in smučišča, kongresne, gledališke in koncertne dvorane, muzeji in galerije, spomeniki državnega pomena ipd.);
– »urejanje prebivalcem prijaznejšega okolja« so naložbe v gradnjo in obnovo objektov splošne infrastrukture na turističnem območju, katerih potrebna zmogljivost je večja zaradi turistov, ter v urejanje drugih javnih površin, ki so dostopne tudi turistom;
– »turistična taksa« je pristojbina za prenočevanje, ki jo zavezanci plačajo kot nadomestilo za določene storitve in ugodnosti, ki so jim na voljo na turističnem območju in se jim ob vsakokratnem koriščenju ne zaračunajo posebej;
– »turistična taksa« je pristojbina za prenočevanje v nastanitvenem obratu, počitniških hišah ali počitniških stanovanjih ali na plovilih na stalnih privezih v turističnih pristaniščih ali za potovanje na potniški ladji, namenjeni mednarodnemu potovanju za turistične namene, ki omogoča izkrcanje potnikov v pristanišču, ki se plača kot nadomestilo za določene storitve in ugodnosti, ki so na voljo na turističnem območju in se ob vsakokratnem koriščenju ne zaračunajo posebej;
– »promocijska taksa« je pristojbina, ki je namenjena za načrtovanje in izvajanje trženja ter promocijo celovite turistične ponudbe Slovenije;
– »nastanitveni obrat« je hotel, motel, penzion, prenočišče, gostišče, hotelsko in apartmajsko naselje, planinski in drugi domovi, kamp, prostori pri sobodajalcu in na turistični kmetiji z nastanitvijo, privez v turističnem pristanišču ter vsak drug objekt za nastanitev turistov;
– »počitniška hiša ali počitniško stanovanje« je stanovanjska stavba ali stanovanje, ki se uporablja za sezonsko ali občasno prebivanje in v njem ni prijavljenih oseb s stalnim prebivališčem ali se ne daje v najem, kjer je tak najem ustrezno prijavljen pristojnemu davčnemu organu;
– »stalni privez v turističnem pristanišču« je privez v turističnem pristanišču, ki se uporablja na podlagi zakupne pogodbe, sklenjene za eno leto;
– »potnik« ali »potnica« (v nadaljnjem besedilu: potnik) je vsaka oseba, ki poskuša skleniti pogodbo o paketnem potovanju ali pogodbo o povezanem potovalnem aranžmaju ali je upravičena do potovanja na podlagi sklenjene pogodbe;
– »vodja poti« je oseba, ki v imenu in za račun organizatorja spremlja udeležence turističnega aranžmaja po vnaprej določenem programu in jim nudi organizacijske in tehnične storitve ves čas njegovega trajanja, s čimer zagotavlja, da se program izvaja tako, kot je bil naveden v promocijskem gradivu in prodan potniku oziroma potrošniku, in ki daje praktične krajevne informacije;
– »turistični vodnik« ali »turistična vodnica« (v nadaljnjem besedilu: turistični vodnik) je oseba, ki opravlja turistično vodenje obiskovalcev v izbranem jeziku in po vnaprej določenem programu, kar obsega poljudno razlago kulturne dediščine, naravnih znamenitosti in posebnosti posameznega območja;
– »pristanišče« je pristanišče v skladu s pomorskim zakonikom, ki je namenjeno za mednarodni javni promet;
– »upravljalec pristanišča« je oseba, ki upravlja s pristaniško infrastrukturo oziroma izvaja gospodarsko javno službo v skladu s pomorskim zakonikom, vključno z delom, ki je namenjen izkrcavanju potnikov;
– »potniška ladja« je plovilo v skladu s pomorskim zakonikom, ki je namenjena mednarodnemu potovanju za turistične namene.
(2) Ne glede na deveto alinejo prejšnjega odstavka ima izraz »potnik« v IV. poglavju tega zakona enak pomen, kot ga določa pomorski zakonik.
(3) Izraza »akvatorij« in »ladjar« imata enak pomen, kot je določen v pomorskem zakoniku.

(1) Turistično in promocijsko takso plačujejo državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka plačajo turistično in promocijsko takso hkrati s plačilom storitev za prenočevanje. Plačati jo morajo tudi, če so deležne brezplačnih storitev za prenočevanje, razen če ta zakon ne določa drugače.
(3) Zavezanci za plačilo turistične takse so tudi lastniki počitniških hiš, počitniških stanovanj in lastniki plovil na stalnih privezih v turističnih pristaniščih. Turistično takso plačajo v skladu z 22. oziroma 23. členom tega zakona.
(4) Zavezanci za plačilo turistične takse so tudi ladjarji, katerih potniška ladja se priveže ali zasidra v pristanišču, akvatoriju, ki služi temu pristanišču, ali zunaj območja pristanišča, in je potnikom omogočeno izkrcanje v pristanišču.

(1) Plačila turistične takse in posledično promocijske takse so oproščeni:
– otroci do sedmega leta starosti,
– osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih,
– osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu ugotovljena invalidnost oziroma telesna okvara, ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari, ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije,
– otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,
– učenci, dijaki in študenti ter njihovi vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci strokovnih ekskurzij in podobnih oblik dela, ki jih na nepridobitni podlagi izvajajo vzgojno-izobraževalne ustanove in so določene z letnim delovnim načrtom v okviru javno veljavnega vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa,
– osebe do 18. leta in njihove vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci letovanj, ki jih organizirajo društva, ki jim je bil podeljen status pravne osebe v javnem interesu,
– osebe, ki prostovoljno odpravljajo posledice elementarnih nesreč,
– pripadniki Slovenske policije v obdobju opravljanja nalog iz svoje pristojnosti,
– osebe, ki so na začasnem delu in prebivajo v nastanitvenem obratu neprekinjeno več kot 30 dni,
– tuji državljani, ki so po mednarodnih pogodbah oproščeni plačila turistične takse.
(2) Turistično takso v višini 50 odstotkov plačujejo:
– osebe od 7. do 18. leta starosti,
– osebe od 18. do 30. leta starosti, ki prenočujejo v nastanitvenih obratih, vključenih v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč (IYHF).
(3) Kadar se okoliščine za popolno ali delno oprostitev turistične takse izkazujejo s predložitvijo kopije listine, se listina predloži na vpogled in je gostitelj ne prevzame v hrambo.
(4) Občina lahko s svojim predpisom poleg oseb iz prvega odstavka tega člena dodatno določi osebe, ki so v celoti ali delno oproščene plačila turistične takse.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena oprostitev plačila turistične takse ne velja, če se ta plačuje v pavšalnem letnem znesku v skladu z drugim odstavkom 22. člena in drugim odstavkom 23. člena ali v pavšalnem znesku v skladu z drugim odstavkom 23.a člena tega zakona.

(1) Občina lahko določi, da turistično takso plačujejo zavezanci iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona, če je potnikom potniške ladje omogočeno izkrcanje na njenem območju (v nadaljnjem besedilu: turistična taksa za potnike potniške ladje).
(2) Turistično takso za potnike potniške ladje plačajo zavezanci iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona v dnevnem pavšalnem znesku za vsak dan, na katerega je potniška ladja privezana ali zasidrana v pristanišču ali akvatoriju, ki služi temu pristanišču, ali zunaj območja pristanišča, in je potnikom omogočeno izkrcanje v pristanišču, ne glede na trajanje priveza ali sidranja. Dnevni pavšalni znesek se plača glede na število potnikov potniške ladje v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(3) Višino dnevnega pavšalnega zneska turistične takse za potnike potniške ladje določi občina, upoštevajoč obseg ugodnosti in storitev, ki so na območju občine na voljo brezplačno, pri čemer so najvišji zneski turistične takse za potnike potniške ladje glede na število potnikov potniške ladje naslednji:

Število potnikov potniške ladje	Najvišji dnevni pavšalni znesek turistične takse
do 200 potnikov potniške ladje	200,00 EUR
od 201 do 500 potnikov potniške ladje	400,00 EUR
od 501 do 1000 potnikov potniške ladje	900,00 EUR
od 1001 do 2000 potnikov potniške ladje	1.500,00 EUR
od 2001 do 3000 potnikov potniške ladje	2.500,00 EUR
3001 in več potnikov potniške ladje	3.200,00 EUR

(4) Vlada Republike Slovenije lahko na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin enkrat na leto uskladi višino najvišjega dnevnega pavšalnega zneska turistične takse iz prejšnjega odstavka, in to najpozneje v aprilu z veljavnostjo od prihodnjega koledarskega leta naprej.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se turistična taksa za potnike potniške ladje, v primeru, da se v okviru enega potovanja na potniški ladji potniki vkrcajo in izkrcajo v istem pristanišču, plača le za dan, ki je namenjen izkrcavanju potnikov v pristanišču.
(6) Turistično takso za potnike potniške ladje v imenu in za račun občine obračuna in pobira upravljalec pristanišča ali akvatorija, ki služi temu pristanišču, v katerem je potniška ladja privezana ali zasidrana, ali upravljalec pristanišča, v katerem se potnikom omogoči izkrcanje, če je potniška ladja privezana ali zasidrana zunaj območja pristanišča. Upravljalec pristanišča turistično takso za potnike potniške ladje obračuna in pobira praviloma hkrati s pristaniškimi pristojbinami. Turistično takso za potnike potniške ladje plača zavezanec iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona ali agent, ki ga zastopa, praviloma v rokih, ki so določeni za plačilo pristaniških pristojbin, vendar najkasneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.
(7) Upravljalec pristanišča pobrano turistično takso iz prejšnjega odstavka nakaže občini do 25. dne v mesecu za pretekli mesec. V tem roku upravljalec pristanišča občini posreduje tudi poročilo o pobrani turistični taksi za potnike potniške ladje v preteklem mesecu, ki vsebuje podatke o zavezancu iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona, identifikaciji potniške ladje, številu potnikov, številu dni priveza ali sidranja, ki služijo za obračun turistične takse v skladu s tem členom. Za namen obračunavanja turistične takse za potnike potniške ladje občina vodi evidenco zavezancev s podatki o upravljalcu pristanišča in podatki iz poročila.
(8) Občina lahko podrobneje predpiše način poročanja in vodenja evidence iz prejšnjega odstavka.
(9) Če turistična taksa za potnike potniške ladje ni nakazana občini v skladu s sedmim odstavkom tega člena, občina upravljalcu pristanišča izda plačilni nalog, s katerim mu naloži, naj v 15 dneh plača dolžno takso. Zoper plačilni nalog je v osmih dneh od njegove vročitve dopusten ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že nakazana občini, da je bila taksa napačno odmerjena ali da zavezanec iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona obračunane turistične takse ni plačal upravljalcu pristanišča v roku iz šestega odstavka tega člena. Če organ, ki je izdal plačilni nalog, ugotovi, da taksa ni bila nakazana občini, ker zavezanec iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona obračunane turistične takse ni plačal upravljalcu pristanišča v roku iz šestega odstavka tega člena, s sklepom ugovoru ugodi in izda nov plačilni nalog, s katerim zavezancu iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona naloži, naj v 15 dneh plača dolžno takso. Če ni v tem odstavku drugače določeno, se glede plačilnega naloga, ugovora, sklepa o ugovoru in zamudnih obresti za neplačano turistično takso za potnike potniške ladje uporablja drugi do osmi odstavek 24. člena tega zakona.

(1) Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične in promocijske takse ter vodenjem evidenc iz 16. do 23.a člena tega zakona opravlja pristojni občinski inšpekcijski organ, ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, kjer ta organ ni ustanovljen, pa pristojni davčni organ.
(2) Nadzor nad določbami, ki urejajo nadzor nad nepridobitno naravo turističnih paketov in povezanih potovalnih aranžmajev iz 27. člena tega zakona in opravljanjem dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih paketov in povezanih potovalnih aranžmajev ter turističnega vodenja iz 28., 32 in 35. člena tega zakona opravlja organ, pristojen za tržno inšpekcijo.

(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
– kot upravljalec pristanišča ne obračuna in pobira turistične takse za potnike potniške ladje v skladu s 23.a členom tega zakona;
– kot zavezanec iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona ne plača turistične takse za potnike potniške ladje v skladu s 23.a členom tega zakona;
– kot upravljalec pristanišča pobrane turistične takse za potnike potniške ladje ne nakaže občini v skladu s sedmim odstavkom 23.a člena tega zakona ali občini ne posreduje poročila o pobrani turistični taksi za potnike potniške ladje v skladu s sedmim odstavkom 23.a člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 200 do 800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.